Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (38.750-38.774)


  1.      znášati 2 -am nedov. (ȃ) z izrazom količine imeti, dosegati velikost, vrednost, kot jo izraža določilo: dolg, škoda znaša milijon dinarjev; izračunali so, koliko znašajo celotni stroški / račun je znašal več, kot so pričakovali / publ. njegov prihranek znaša sto tisoč dinarjev prihranil je sto tisoč dinarjev / površina znaša pet kvadratnih metrov meri; temperaturna razlika ne sme znašati več kot nekaj stopinj biti ♪
  2.      znáten  -tna -o prid., znátnejši (á ā) 1. precejšen: znaten del denarja; znatna količina opeke; znatno število ljudi / znatne padavine; znatne spremembe / ima znatno premoženje; dati znatna sredstva za razvoj / ekspr. za to mu je odštel znatno vsoto zelo veliko 2. redko obilen, zajeten: plašč jo je delal znatnejšo, kot je bila v resnici 3. zastar. pomemben, znamenit: pri njem so se srečavali vsi znatni ljudje znátno prisl. 1. dosti, precej: počuti se znatno bolje; znatno dražji, krajši, toplejši / znatno se razlikujeta zelo; znatno se je spremenil 2. zastar. zaznavno, opazno: komaj znatno je zmignil z rameni ♪
  3.      znáti  znám nedov. (á ȃ) 1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko; pesem se je učil toliko časa, da jo je znal; igralci ne znajo vlog; znati besedilo na pamet, kot očenaš / zna nekaj francoskih besed; zna dosti pravljic // biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja: znati matematiko; temeljito zna slovnico / nepreh. njegov učitelj dosti zna; premalo zna za srednjo šolo 2. navadno z nedoločnikom biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost: zna brati, kositi, kuhati; zna popravljati stroje; ne zna plavati; elipt.: zna vsa kmečka dela opravljati, delati; dobro zna svojo obrt; valčka ne zna plesati // biti sposoben narediti, delati kaj glede na svojo razvitost, znanje: otrok pri tej starosti že zna govoriti; ne zna napisati naloge; ni znal odgovoriti na vprašanje // biti zmožen česa, uspešen pri čem glede na svoje lastnosti, sposobnosti: zna se obvladati, potrpeti; znal jih je prepričati, da so šli; zna se uveljaviti; zna varčevati / ekspr.: zna lagati spretno laže; zna živeti uživa življenje / elipt., ekspr.: znati je treba, pa gre biti iznajdljiv, prebrisan; ljudje znajo, pa imajo / kot izraz priznanja: vse je potegnil za nos. Ta pa zna; pretihotapil je dosti blaga. Kdor zna, pa zna 3. pog., z nedoločnikom utegniti, moči: tam bi znala biti zaseda; mrzla pijača bi vam znala škoditi; zunaj bi ga znal kdo videti; zna se zgoditi, da se bodo sporazumeli // izraža, da dejanje kljub zaželenosti razmeroma dolgo ne nastopi: kar klepeta in ne zna iti; elipt. ne zna domov iti / dež ne zna nehati; hladno vreme se ne zna posloviti dolgo traja 4. star. vedeti: za njegov dolg so znali vsi / niso znali, kdo je njegov oče / ni prav znal, kako je prišlo do tega / ne znamo vam povedati, zakaj so prišli / znaj, da pri nas to ni dovoljeno / sam ne zna, zakaj se jezi 5. star. poznati: zna njegove skrivnosti / zna svoje pravice, svojo vrednost 6. zastar. opaziti, videti: nikjer ni bilo znati človeških bivališč / na obrazu mu je bilo znati, kaj čuti ● star. sam bog zna, kdaj jih bo videl ve; star. ni priženil bog zna koliko bogzna; ekspr. ne zna drugega kot pijančevati dosti pijančuje; ekspr. vse, kar zna, je, da se zadira na otroke na otroke se predvsem zadira; ekspr. ne zna brzdati jezika ne pazi, kaj, kako govori; ekspr. človek, ki se zna obrniti spreten, iznajdljiv; ekspr. znati poslušati dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje; ekspr. nobene stvari ne zna prijeti v roke se ne loti prav; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; pog. zna več kot hruške peč(i), orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj; gospodaril je, kakor je vedel in znal po svojih zmožnostih; pomagaj si, kakor veš in znaš izraža neprizadetost, nepripravljenost za pomoč; stori, kot veš in znaš po svojem preudarku; izraža nezanimanje; kolikor znaš, toliko veljaš znanje je merilo človekove pomembnosti; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost ◊ šol. znati zadnjo učno snov za odlično znáti se star. izražati se, kazati se: hudobija in predrznost se mu zna v očeh; na obrazu se jim je znalo zadovoljstvo // biti opazno pri kom, poznati se komu: znalo se mu je, da ga nekaj vznemirja; zna se mu, da je razvajen / po jeziku se mu je znalo, da je tujec znajóč -a -e: šel je, ne znajoč kam ♪
  4.      znebívati se  -am se tudi iznebívati se -am se nedov. (í) navadno z rodilnikom delati, povzročati, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: znebivati se vsiljivcev // delati, povzročati, da kaj neprijetnega, nezaželenega pri kom preneha obstajati: postopoma se znebivati dolgov ♪
  5.      znémar  tudi znemár prisl. (ẹ̑; ȃ) star., v zvezi s pustiti (puščati) vnemar: pustiti dekleta znemar; ovc ne smete pustiti znemar / pustiti kaj znemar ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; to zadevo sem že zdavnaj pustil znemar prenehal misliti nanjo, se zanimati zanjo; prim. nemar ♪
  6.      znergáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje: znergati nad otroki / ali ste gluhi, je znergal ♪
  7.      znerók  prisl. (ọ́) nar., v zvezi biti znerok ne biti lahko, hitro dostopen: oddal je tiste kose zemlje, ki so mu bili za obdelovanje znerok; naj pride, če mu ni znerok ♪
  8.      znervírati  -am dov. (ȋ) pog. razburiti, razdražiti: tako govorjenje ga znervira; namerno koga znervirati ♪
  9.      znések  -ska m (ẹ̑) določena količina, množina denarja: dvigniti znesek s hranilne knjižice; izterjati, plačati, vrniti dolžni znesek; zmanjšati znesek na polovico; majhen, velik, visok znesek / pavšalni, skupni znesek / denarni znesek ♪
  10.      znêsti 1 znêsem dov., znésel znêsla (é) 1. z nošenjem spraviti kam: dragocenosti so znesli v skrivališče; pohištvo so mu znesli pred vrata; znesti na kup; znesti stran // z nošenjem spraviti skupaj: material sta znesla od vsepovsod; taki so, kot bi jih zneslo z vseh vetrov / znesla jim je skupaj, kar je imela 2. pri perutnini izločiti jajce: kokoš je že znesla / samička znese štiri do pet jajc izleže ● ekspr. znesti jezo, nejevoljo nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati znêsti se ekspr., v zvezi z nad z besedami, dejanji izraziti jezo, nezadovoljstvo: znesel se je nad otroki / ker niso mogli drugega, so se znesli nad avtomobilom / nad dolino se je znesla huda nevihta znesèn tudi znešèn -êna -o: na mizo znesene jedi; jajce je bilo pravkar zneseno; prim. iznesti ♪
  11.      znivelírati  -am tudi iznivelírati -am dov. (ȋ) 1. izravnati: znivelirati teren, tla / znivelirati tehtnico 2. knjiž. izenačiti: znivelirati dohodke znivelíran tudi iznivelíran -a -o: znivelirana cesta ♪
  12.      znížati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj nižje: znižati nasip / temna barva stropa navidezno zniža prostor / znižati glas začeti govoriti z nižjim glasom 2. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: znižati izdatke; znižati telesno težo / znižati cene, dajatve / znižati razlike zmanjšati ♦ muz. znižati ton za pol tona 3. ekspr. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: sedež lahko po potrebi znižate; znižati rolete na polovico znížati se 1. postati nižji: morska gladina se je znižala 2. preiti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se je znižala za pet stopinj / življenjska raven se je zelo znižala znížan -a -o: znižane cene ♪
  13.      znój  -a in znòj znôja m (ọ̑; ȍ ó) tekočina, ki jo izločajo žleze znojnice: znoj mu kaplja, teče s čela; ekspr. znoj mu je lil po obrazu; obrisati si znoj; blago, ki vpija znoj; ekspr. oblil ga je leden, mrzel znoj / ekspr. kopati se v znoju biti zelo oznojen / ekspr. mrtvaški znoj pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu ∙ ekspr. v znoju svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. s svojim znojem je pojil to zemljo z velikim trudom jo je obdeloval; ekspr. da smo to dosegli, je bilo potrebno veliko let znoja in boja dolgo si je bilo treba zelo prizadevati, se zelo truditi; enim po loju, drugim po znoju nekateri dosežejo cilj z lahkoto, brez zapetljajev, drugi pa se morajo zelo truditi, mučiti ♪
  14.      znojênje  -a s (é) glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok ◊ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov ♪
  15.      znoréti  -ím dov., znôrel (ẹ́ í) 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, znori; ob prihodu vlaka so vsi znoreli / znoreti zaradi ženske 2. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: urna kazalca sta znorela; stroj je znorel in začel poskakovati 3. pog. postati duševno bolan: v ječi je znorel; znoreti od žalosti; zaradi mučenja je znorela; bilo je tako hudo, da bi skoraj znorel 4. publ. znoriti: čisto so ga znoreli / znoreti konja ● ekspr. ko je to slišal, je znorel se je zelo razjezil, razburil; ekspr. ali si znorel izraža začudenje, presenečenje ob nespametnem, nerazsodnem govorjenju, ravnanju koga; ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti; ekspr. na stara leta je znorel se je zaljubil znôrel tudi znorèl in znorél -éla -o: živeti v znorelem času; znorel človek; znorela žival ♪
  16.      znôsen  -sna -o prid., znôsnejši (ó ō) 1. ki se (še) da prenesti, prenašati: znosen mraz; bolečine so postale znosnejše; razmerje med njima je znosno; komaj znosen hrup zelo močen / z leti je postal znosnejši // ekspr. še zadovoljiv, primeren: znosni kreditni pogoji; znosne razmere; njihovo sožitje je znosno 2. (še) zadovoljivo dober, kvaliteten: znosna cesta; naučila se je znosne nemščine znôsno prisl.: znosno vroče vreme ♪
  17.      znótraj  prisl. (ọ́) 1. na notranji strani, ant. zunaj: prevleči tok znotraj z žametom; znotraj kosmat usnjen plašč / znotraj zapahnjena vrata // v notranjosti: znotraj obnoviti hišo; deblo je znotraj trhlo; znotraj votla buča // v zvezi od znotraj izraža usmerjenost iz notranjosti česa: stal je pred hišo in čutil, da ga nekdo od znotraj opazuje 2. izraža omejitev na to, kar zajema pojem: stranka je navzven delovala enotno, znotraj pa je s težavo mirila nezadovoljne člane ● pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo več slutim, zdi se mi; ta okna se odpirajo na znotraj navznoter; prim. odznotraj ♪
  18.      znótraj  predl. (ọ́) z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki je v mejah določenega predmeta ali prostora, ant. zunaj: hiše znotraj obzidja; biti, nahajati se znotraj označenega področja; publ. zadrževati se znotraj stavbe v stavbi 2. za izražanje omejenosti na kako skupnost, celoto: nesoglasja znotraj stranke; delitev dela znotraj skupnosti / publ. razvoj tehnike znotraj industrijske proizvodnje v industrijski proizvodnji ♪
  19.      znóva  prisl. (ọ̑) izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: stroj znova deluje; znova poudariti pomen varstva okolja; znova se pritožiti, prositi // izraža novo izhodišče, nov začetek dejanja brez povezave s prejšnjim: gospodarstvo je propadlo, treba bo začeti znova; domačija je bila porušena in vse je moral zgraditi znova // ekspr., navadno v zvezi znova in znova, vedno znova izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: naše misli o tem se znova in znova izkažejo kot preveč drzne; vedno znova se prepričuje, da še ni prepozno; zmeraj znova je poskušal ♪
  20.      znóvič  prisl. (ọ̑) star. spet, znova: blago bo znovič dobilo svojo pravo vrednost; na volitvah so si znovič pridobili večino ♪
  21.      znóžje  -a s (ọ̑) 1. mesto, prostor na ležišču, kjer so noge: odriniti odejo na znožje; znožje postelje; znožje in zglavje 2. spodnje, najnižje mesto, področje a) vzpetine: znožje hriba / naselje v znožju pogorja b) vzpenjajočega se, dvigajočega se zemljišča: znožje njive, vinograda // spodnji, najnižji del česa vzpenjajočega se, dvigajočega se sploh: znožje stene, stopnic / znožje kipa / redko znožje tabele dno, najnižji del ♪
  22.      zób  -á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑) 1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono 2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa ● ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje ◊ alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago ♪
  23.      zobáč  -a m (á) ekspr. 1. človek z velikimi zobmi: ne poznam tega zobača 2. kdor kaj zoblje: pregnati zobače grozdja / škorci zobači ◊ zool. zobači morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih; zobati kiti ♪
  24.      zobánje  tudi zóbanje -a s (ȃ; ọ́) 1. glagolnik od zobati: zobanje češenj / grozdje za zobanje namizno grozdje 2. zrnata hrana za konje, kokoši: pripraviti zobanje za kokoši; krmiti konje z zobanjem ♪
  25.      zobàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zobe: zobata žival / zobat ključ // podoben zobu: zobata skala / na obzorju so vidni zobati robovi gozdov ♦ strojn. zobati drog jeklen drog, katerega izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; zobata letev; zobata veriga; zobato kolo kolo z zobmi na obodu; zool. zobati kiti morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih, Odontoceti; žel. zobata železnica železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive ♪

   38.625 38.650 38.675 38.700 38.725 38.750 38.775 38.800 38.825 38.850  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA