Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (3.851-3.875)


  1.      oženíti se  ožénim se dov. (ȋ ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola poročiti se: silijo ga, naj se oženi; lani se je oženil, letos pa se že ločuje; oženiti se z dekletom iz domačega kraja; pog. ni je smel oženiti se oženiti z njo / oženiti se na dom, kmetijo / pog.: kdaj se bosta pa vidva oženila poročila; ljubica se mu je oženila poročila, omožila oženíti ekspr. dati, oddati v zakon: enega sina je že oženil / pog. svojo hčer hoče oženiti z njim omožiti ožénjen -a -o: oženjeni moški; ni vedela, da je oženjen; dvajset let sta že oženjena; sam.: samo oženjeni so imeli to pravico ♪
  2.      óžiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) delati kaj (bolj) ozko, zoževati: z zasipanjem ožiti dolino; pot se je začela dvigati in ožiti / ožiti krilo, obleko / deblo se proti vrhu enakomerno oži / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice; pren. ožiti pojem ∙ ekspr. solze so mu ožile grlo zaradi solz, prizadetosti ni mogel govoriti // zmanjševati: ožiti razmik med dvema predmetoma / to obenem oži trg industrijskim izdelkom / ožiti možnosti za aktivnost, razvoj ♪
  3.      oživítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oživiti: oživitev utopljenca z umetnim dihanjem / oživitev gospodarstva / odrska oživitev dramskega besedila postavitev, uprizoritev ♪
  4.      oživíti  -ím dov., ožívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo ponovno živ: mrtvih ni mogoče oživiti / oživiti ponesrečenca z umetnim dihanjem 2. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: ledena pijača ga je oživila; gostje so se polagoma oživili / hitra hoja mu je oživila kri // povzročiti, da kaj ponovno poteka ali postane intenzivnejše: njegov prihod je znova oživil pogovor / prizadevati si oživiti dejavnost društva / oživiti stare običaje 3. povzročiti, da postane kaj spet navzoče v zavesti; obuditi: dogodek je v njej oživil nekdanje občutke ožívljen -a -o: zamrli so komaj oživljeni pogovori; oživljena narava; radost oživljenih src ♪
  5.      oživotvóriti  -im dov. (ọ̄) zastar. uresničiti, izpolniti: oživotvoril je več njegovih načrtov / oživotvoriti besedilo na odru uprizoriti ♪
  6.      ožlébiti  -im tudi ožlebíti -ím dov., ožlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) narediti, da ima kaj žleb, žlebove: ožlebiti steber ožlébljen -a -o tudi ožlebljèn -êna -o: glavni del naprave je ožlebljen valj ♪
  7.      ožrebíti se  -ím se dov., ožrébil se (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči žrebe: kobila se je v tem mesecu ožrebila ♪
  8.      ožulíti  in ožúliti -im dov. (ȋ ú) narediti, povzročiti žulj, žulje: novi čevlji so ga ožulili; ožuliti si noge, roke // s tiščanjem, pritiskanjem poškodovati: sedlo je konja ožulilo; ožuliti do krvi / ožuliti kožo, nogo ožúljen -a -o: ožuljen in lačen je prišepal domov; do krvi ožuljene noge, pete ♪
  9.      páčiti  -im nedov. (á ȃ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: pačiti obraz, ustnice; rad se pači; pačiti se od bolečine 2. nav. ekspr. spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: pači besede; pačiti slovenski jezik / njegovega imena ne bo nihče pačil 3. prikazovati kaj drugače, kakor je: zavestno so pačili dejstva; pačiti zgodovinsko resnico 4. star. delati kaj manj lepo; kaziti: črna obveza jo je pačila / hiše pačijo okolico 5. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim popuščanjem je pačil svoje hčere páčiti se 1. z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: straži se je pačil; pačiti se komu za hrbtom / ekspr. to je pa res ugoden poklic, se je pačil je zaničljivo govoril 2. zastar. bahati se, postavljati se: pačili so se z učenostjo ♪
  10.      pahníti  in páhniti -em, tudi páhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. močno suniti, poriniti z roko z namenom, da pade: pahnil jo je, pa je padla; hotel ga je pahniti / ekspr. klobuk je pahnil nazaj porinil // z močnim sunkom z roko narediti, da pade: pahnil ga je z balkona, vrha stopnic; pahnil jo je po tleh; pahniti koga v prepad; pren., ekspr. pahniti koga z lažnega piedestala // v zvezi z od sebe odriniti, odsuniti: hotel jo je objeti, a ga je pahnila od sebe; jezno je pahnil knjigo od sebe / to misel je pahnila od sebe 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: pahniti koga v nesrečo, obup, pomanjkanje, smrt; pahniti državo v vojno / to dejanje ga je pahnilo v ječo ● ekspr. končno so ga pahnili iz službe odpustili; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. ta poglavja so pozneje pahnili iz knjig so jih črtali, izpustili páhnjen -a -o: pahnjen je bil v osamljenost; v beraštvo pahnjena družina ∙ ekspr. bil je malo pahnjen neumen, omejen ♪
  11.      pajdášiti se  -im se nedov. (á ȃ) 1. ekspr. družiti se, sodelovati z moralno negativno osebo: pajdašiti se s fašisti; pajdaši se z goljufi ∙ zastar. med vsemi sošolci se je najbolj pajdašil z njim družil; preg. kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pajdašila se je s tujimi vojaki ♪
  12.      paleolítik  -a m (í) arheol. predzgodovinska doba, v kateri se uporablja kamenje za izdelavo orodja, starejša kamena doba: ostanki paleolitika; paleolitik in neolitik ♪
  13.      paleolítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paleolitik: paleolitski človek / paleolitska kultura / odkriti paleolitsko postajo ♪
  14.      palíti  in páliti -im, in páliti -im nedov. (ȋ á; á) star. žgati: sonce pali vedno močneje / njen pogled ga pali / paliti vejevje sežigati / vso noč so palili luč ● star. paliti toporišče nad plamenom obžigati; star. z mušketo je palil na razbojnike streljal palíti se in páliti se, in páliti se žgati se, smoditi se: meso se že pali palèč -éča -e: paleč ogenj; paleč pogled páljen -a -o: paljen les ♦ gastr. paljeno testo testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi ♪
  15.      pámetiti  -im nedov. (á ā) star. spominjati se, pomniti: njegove navade še pametim / delal je v tej hiši, odkar pametim že zelo dolgo ♪
  16.      paralítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud ♪
  17.      paralítik  -a m (í) med. kdor ima paralizo: zdraviti paralitike ♪
  18.      parazít  -a m (ȋ) 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti ♪
  19.      parazitáren  -rna -o prid. (ȃ) paraziten: parazitarni odnos med organizmoma ♦ med. parazitarne bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti ♪
  20.      parazíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave ♪
  21.      parazitírati  -am nedov. (ȋ) publ. biti zajedavec, živeti kot zajedavec: te živali parazitirajo v črevesju / že dolgo samo parazitira ♪
  22.      parazitízem  -zma m (ȋ) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem ♪
  23.      parazitológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov ♪
  24.      parazitologíja  -e ž (ȋ) veda o zajedavcih: razvoj parazitologije ♪
  25.      parazitolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parazitologe ali parazitologijo: parazitološke metode / parazitološki laboratorij / parazitološko zborovanje ♪

   3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA