Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (35.950-35.974)


  1.      víkati  -am tudi víčem nedov. (ȋ) 1. oglašati se z visokim glasom: kragulj vika / pujski so vikali cvilili 2. ekspr. vzklikati: tekala je okrog in prisrčno vikala 3. star. kričati, vpiti: prestrašeno je vikal / kaj pa je, so vikali vsi križem ♪
  2.      vikend  tudi weekend -a [víkend] m (ȋ) 1. manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa, počitniška hišica: imeti, postaviti si vikend; lastniki vikendov 2. pog. sobota in nedelja, ko se navadno ne dela; konec tedna: vikende preživlja v naravi / zadnji vikend je bil doma; kam greš za vikend / dolgi s prostim petkovim popoldnevom in ponedeljkovim dopoldnevom, kratki vikend s prosto samo soboto in nedeljo; neskl. pril.: vikend hišica; vikend naselje ♪
  3.      vikónt  -a m (ọ̑) v Franciji plemič, za stopnjo nižji od grofa: poročiti se z vikontom / dobiti naslov vikont / biti povišan v vikonta ♪
  4.      viktorijánec  -nca m (ȃ) angleški aristokrat, meščan z lastnostmi, značilnimi za viktorijansko dobo: puritanski viktorijanec ♪
  5.      víla 1 -e ž (ȋ) razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila ♪
  6.      víla 2 -e ž (ȋ) mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: vile so plesale v mesečini; dobra, prijazna, zla vila; bila je lepa kot vila / gorska, vodna vila ♪
  7.      vilája  -e ž (ȃ) v nekaterih arabskih državah višja upravna enota: razdeliti državo na vilaje; načelnik vilaje ♪
  8.      víle  víl ž mn. (í ȋ) orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja: nabosti na vile; nositi gnoj na vilah iz hleva; nalagati seno z vilami; lesene, železne vile; kupiti dvoje vil in grablje / nasaditi vile; vile s tremi roglji / dodati za vile gnoja / gnojne vile s štirimi roglji; senene vile lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini; vile za lopatenje z močnimi, ploščatimi roglji; vile za krompir z devetimi do dvanajstimi roglji z odebeljenimi konicami ∙ grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne ♪
  9.      vílice  -lic ž mn. (í ȋ) priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice; jesti z vilicami; srebrne vilice; vilice z dvema rogljema; vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe // temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu ◊ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; muz. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji; šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati ♪
  10.      víličast  -a -o prid. (í) podoben vilicam: viličast izrastek; viličasta cepitev žil; viličasta ribja koščica ♦ lov. viličasti lov lov, pri katerem so lovci razporejeni v obliki črke V; teh. viličasti ključ víličasto prisl.: viličasto razcepljen ♪
  11.      vilínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na vile, bitja: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina 2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica vilínsko prisl.: vilinsko vitko telo ♪
  12.      viljámovka  -e ž (ȃ) debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk // žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka ♪
  13.      vilovína  -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina ♪
  14.      vím  -a m (ȋ) pog. drobno mlet kremenčev pesek, navadno s kemičnimi dodatki, za čiščenje predmetov z drgnjenjem: potresti vim; očistiti z vimom / kupiti tri vime škatle, posode tega peska ♪
  15.      víme  -na s (í) 1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa // redko mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice 2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena ◊ bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko ♪
  16.      vínar  -ja m (ȋ) 1. nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja: kovati vinarje / žemlja je pred prvo svetovno vojno stala štiri vinarje 2. ekspr. kovanec majhne vrednosti: odštej mu tiste vinarje / v ljudski pesmi beli vinar svetel, srebrn srednjeveški novec; belič ● star. ne bo te stalo niti vinarja popolnoma nič; star. plačati vse do zadnjega vinarja popolnoma vse; star. gledati na vsak vinar biti varčen; biti skop; preg. en krivičen vinar deset pravičnih sne zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristi ◊ num. vinar srebrnik majhne vrednosti, kovan na Dunaju od 13. do 15. stoletja; zgod. plačevati tedenski vinar davščino za deželno obrambo proti Turkom ♪
  17.      vinár  -ja m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji // strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje 2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali ♪
  18.      vinárna  -e ž (ȃ) v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti z vinom: piti v vinarni; dunajske vinarne; pivnice in vinarne ♪
  19.      vínaz  -a m (ȋ) izdelek iz polivinilklorida, azbesta in dodatkov: talne obloge iz vinaza; podolit in vinaz; neskl. pril.: vinaz ploščice ♪
  20.      víncar  -ja m (ȋ) zastar. vinogradnik: biti kmet in vincar ∙ zastar. rožnik deževen — vincar reven če je junij deževen, vinogradnik nima dobre letine ♪
  21.      vínce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vince; rdeče, rujno vince; kozarec vinca / vince v sodih že vre / trte so spet rodile vince grozdje, iz soka katerega bo nastalo vino; iz grozdja stiskati vince sok, iz katerega bo nastalo vino ♪
  22.      vínčece  -a [čǝc] s (ȋ) manjšalnica od vince: piti vinčece; rumeno, sladko vinčece; kozarec vinčeca ♪
  23.      vínček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vinček; sladek vinček; liter vinčka ♪
  24.      vínčkar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije vino: biti vinčkar ♪
  25.      vindicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati vrnitev svoje stvari: vindicirati izgubljeno, ukradeno stvar ♪

   35.825 35.850 35.875 35.900 35.925 35.950 35.975 36.000 36.025 36.050  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA