Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (3.576-3.600)


  1.      opážiti  -im dov. (á ȃ) namestiti, pritrditi na določeno površino za zaščito, olepšanje: opažiti stene, strop; opažiti hlev s slamo; opažiti zid s pločevino opážen -a -o: opažen zid; z lesom opažena soba ♪
  2.      opečátiti  -im dov. (á ȃ) dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz verodostojnosti: opečatiti listino ∙ ekspr. gibanje je opečatil za nazadnjaško označil, opredelil ♪
  3.      opeháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje opeháriti se redko imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo opehárjen -a -o: opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage ♪
  4.      opelíniti  -im dov. (í ȋ) knjiž. dodati pijači pelin: opeliniti vino // ekspr. narediti kaj neprijetno, težko: opelinil mu je življenje opelínjen -a -o: odžejati se z opelinjeno vodo ♪
  5.      opéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zmočiti s peno: s pivom je openil brke opénjen -a -o: z milom openjen obraz; openjene ustnice ♪
  6.      opériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. okrasiti s perjem: operiti puščico opériti se dobiti perje: mladiči se še niso popolnoma operili opérjen -a -o: vojaki v operjenih čeladah; golobi so lepo operjeni; ekspr. biti po pavje operjen ♪
  7.      operjáničiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk operjáničen -a -o: operjaničena čelada ♪
  8.      operútiti se  -im se dov. (ū ȗ) knjiž. dobiti peruti: mladiči so se že operutili operúten -a -o: še ne operuten ptič / ekspr. stopiti v življenje brez operutenih pričakovanj ♪
  9.      opésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. izraziti, prikazati v pesmi: ta motiv je opesnilo več pesnikov / Aškerc je opesnil Trubarja ♪
  10.      opetnájstiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnajstili so jo za delež ♪
  11.      opíčiti  -im dov. (í ȋ) nar. vzhodnoštajersko zapičiti: opičiti kol v zemljo / svoje oči je opičil v soseda; s pogledom se je opičila vanj ♪
  12.      opíhniti  -em dov. (í ȋ) obdati s premikajočim se zrakom: opihniti buško // obdati kaj s seboj: na vrhu jih je opihnil mrzel veter ♪
  13.      opijániti  -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom // povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami opijániti se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani ♪
  14.      opíliti  -im dov. (í ȋ) 1. s pilo obdelati predmet: opiliti vijak / opiliti nohte do zaželene dolžine / opiliti robove 2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: opiliti besedilo, govor / v teh letih je svoje vedenje opilil 3. ekspr. udariti: opilil ga je, še preden se mu je mogel izmakniti ● ekspr. opilil me je za precejšnjo vsoto ogoljufal opíljen -a -o: opiljeni kovanci; ima opiljen slog ♪
  15.      opisméniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. naučiti pisati in brati: država si prizadeva opismeniti vse nepismene / ekspr. najprej so pošteno opismenili učitelje izobrazili ♪
  16.      opíščiti se  -im se dov. (í ȋ) nar. zahodno dobiti izpuščaje: po vsem telesu se je opiščil ♪
  17.      opítati  -am dov. (ȋ) spitati: opitati prašiča in ga prodati; kravo nahitro opitati ∙ ekspr. brata je opital z ne preveč laskavimi imeni ozmerjal opítan -a -o: opitana živina ♪
  18.      opíti  opíjem dov. (í) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili // redko povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami opíti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem opít -a -o: opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote ♪
  19.      opítje  -a s (ȋ) glagolnik od opiti: posledice opitja ♪
  20.      opítost  -i ž (ȋ) stanje opitega človeka: v opitosti storjeno dejanje ♪
  21.      oplahníti 1 in opláhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko uplahniti, upasti: balon je nenadoma oplahnil ♪
  22.      oplahníti 2 in opláhniti -em dov. (ȋ á) nar. oplakniti: oplahniti sod ♪
  23.      oplakníti  in oplákniti -em dov. (ȋ á) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: krožnike je samo oplaknila; oplakniti kaj s čisto, mrzlo vodo / oplakniti roke z razkužilom; na hitro se je oplaknil v potoku ∙ ekspr. oplakniti si (suho) grlo kaj popiti ♪
  24.      opláščiti  -im dov. (á ȃ) teh., v zvezi z elektroda obdati z mineralno oblogo: oplaščiti elektrode za varjenje opláščen -a -o: oplaščena elektroda ♪
  25.      oplašíti  in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil (ȋ á ā; ȋ í) 1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje 2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila oplášen -a -o in oplašèn -êna -o: oplašen otrok; biti oplašen ♪

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA