Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (3.426-3.450)



  1.      ohraníti  in ohrániti -im dov. ( á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propadaknjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava
  2.      ohranítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali
  3.      ohromítev  -tve ž () glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti
  4.      ohromíti  -ím dov., ohrómil ( í) 1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: stavka je ohromila industrijo / aretacije so ohromile dejavnost organizacije // zelo zavreti, otežiti: ohromiti promet v mestu ohromljèn -êna -o: bolnik se je zbudil ves ohromljen
  5.      ojačítev  -tve ž () glagolnik od ojačiti: ojačitev mišic / ojačitev napetosti
  6.      ojáčiti  -im dov.) knjiž. utrditi, okrepiti, povečati: z gibanjem je ojačil mišice / ojačiti rob platnic s trakom ♦ elektr. ojačiti napetost povečati njeno izhodno vrednost; grad. ojačiti povzročiti večjo nosilnost ojáčen -a -o: ojačena napetost
  7.      ojágnjiti se  -im se dov.) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc se je ojagnjilo
  8.      ojalovíti  -ím dov., ojalóvil ( í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice
  9.      ojármiti  -im dov.) knjiž. dati jarem na žival: ojarmiti vola
  10.      ojekleníti  -ím dov., ojeklénil ( í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so jih ojeklenili // okrepiti, utrditi: ojeklenil je svojo moč
  11.      ojeklíti  -ím dov., ojéklil tudi ojêklil ( í) knjiž., redko narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: boji z nasprotniki so ga ojeklili // okrepiti, utrditi: ojekliti mišice
  12.      ojezerítev  -tve ž () glagolnik od ojezeriti: ojezeritev doline
  13.      ojezériti  -im in ojezêriti -im in ojezeríti -ím in ojézeriti -im dov., ojezéril in ojezêril in ojézeril (ẹ̄ ẹ̑; ē ; í; ẹ̑) knjiž. narediti, da se kaj spremeni v jezero: poskušali so ojezeriti Cerkniško polje; reka se je pred tisočletji ojezerila ojezérjen in ojezêrjen -a -o in ojezerjèn -êna -o in ojézerjen -a -o: ta kotlina je bila nekoč ojezerjena
  14.      ojunáčiti  -im dov.) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil
  15.      ojúžiti se  -im se dov.) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je ojužilo; brezoseb. zadnje dni se je ojužilo ojúžen -a -o: na površini je sneg ojužen razmehčan, topeč se
  16.      okadíti  -ím dov., okádil ( í) izpostaviti delovanju dima: okaditi steklo ∙ sveče so okadile podobo jo naredile zakajeno // izpostaviti takemu delovanju a) zaradi konzerviranja: okaditi meso b) po ljudskem verovanju zaradi zdravljenja: okaditi bolnika / okaditi z brinjem okadíti se postati črn, umazan od dima: strop se je že okadil okajèn -êna 1. deležnik od okaditi: okajena svetilka; soba je že zelo okajena; gledati sonce skozi okajeno steklo 2. ekspr. (nekoliko) pijan, vinjen: gostje so že okajeni; bil je tako okajen, da ni mogel domov
  17.      okalíti 1 -ím dov., okálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi
  18.      okalíti 2 -ím dov., okálil ( í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila
  19.      okamnítev  in okamenítev -tve ž () glagolnik od okamneti ali okamniti: okamnitev lesa v vodi / proces okamnitve
  20.      okamníti  -ím in okameníti -ím dov., okámnil in okaménil ( í) ekspr. povzročiti negibnost, togost: strah ga je okamnil / trpljenje je te ljudi okamnilo okamnjèn in okamenjèn -êna -o: okamnjena postava
  21.      okániti  -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti
  22.      okísniti  -em dov.) nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa
  23.      okítiti  -im dov.) star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci okíčen in okíten -a -o: okičeni konji
  24.      oklasíti se  -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn ( í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila
  25.      oklatíti  in oklátiti -im, tudi oklátiti -im dov. ( á; á) s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili

   3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA