Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (33.425-33.449)


  1.      štrájkati  -am nedov. (ȃ) pog. stavkati: delavci štrajkajo ∙ pog., ekspr. v dvorani je bilo vroče, ker so prezračevalne naprave štrajkale niso delovale, delale; pog., ekspr. vsi pijejo, samo ti štrajkaš nočeš piti ♪
  2.      štrájkoven  -vna -o prid. (ȃ) pog. stavkoven: izvoliti štrajkovni odbor ♪
  3.      štramáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal ∙ nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti ♪
  4.      štrapacírati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. veliko zlasti fizično delati: preveč štrapacira za svoje bolno srce / na počitnicah je veliko štrapaciral hodil, se gibal ♪
  5.      štŕcati  -am nedov. (r̄ ȓ) redko 1. slišno brizgati: iz vimena je štrcalo gosto mleko / preh. štrcati slino iz ust 2. škropiti: blato mu je štrcalo po obleki ♪
  6.      štŕcelj  -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
  7.      štrébar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. iz častihlepja prizadeven človek, zlasti učenec: očitajo mu, da je štrebar ♪
  8.      štréna  -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno ♪
  9.      štrénica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las ♪
  10.      štrgljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. s čohalom čistiti; čohati: neprestano štrglja in krtači svoje konje ♪
  11.      štrígelj  -glja m (í) nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj ♪
  12.      štrigljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. s čohalom čistiti; čohati: štrigljati krave ♪
  13.      štrìk  štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik ∙ nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost ♪
  14.      štŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati kratke, odsekane glasove zlasti pri brizgu, padcu: dež je štrkal na okna / brezoseb. v kotlu je štrkalo in šumelo 2. redko slišno brizgati: mleko štrka v golido ● ekspr. iskre so štrkale na vse strani se hitro razprševale, švigale; nar. z drevja štrka zrelo sadje pada ♪
  15.      štrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
  16.      štropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe ♪
  17.      štrúca  -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha ∙ nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo 2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco ◊ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče ♪
  18.      štrúcarica  -e ž (ȗ) poletna solata z valjasto glavo: saditi štrucarico ♪
  19.      štrúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla 2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko ♪
  20.      štrúdelj  -dlja tudi -na [dǝl] m (ú) nižje pog. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi; zavitek: speči štrudelj / jabolčni štrudelj ♪
  21.      štrúkelj  -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom // kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi / ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji ♪
  22.      štrúkljevka  -e ž (ú) 1. voda, v kateri so se kuhali štruklji: politi štruklje s štrukljevko 2. redko krpa (za zavijanje štrukljev): štruklje je zavila v štrukljevke ♪
  23.      štrúks  -a m (ȗ) tekst. navadno podolžno rebrasta bombažna ali volnena tkanina zlasti za moške hlače: jahalne hlače iz štruksa // vezava, ki daje tkanini izrazite navadno ozke proge: tkati v štruksu ♪
  24.      štúc  -a m (ȗ) nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika: prazen štuc / spiti dva štuca ♪
  25.      študentaríja  -e ž (ȋ) ekspr. študenti: vesela študentarija; vračanje študentarije s počitnic ♪

   33.300 33.325 33.350 33.375 33.400 33.425 33.450 33.475 33.500 33.525  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA