Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (33.025-33.049)



  1.      šémljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od šemiti: šemljenje otrok za pusta
  2.      šénk  in šènk šénka in šènk šênka m (ẹ̑; ẹ́; é) nižje pog. dar, darilo: dati šenk / dobiti kaj za šenk
  3.      šénkati  -am dov. (ẹ̄) nižje pog. podariti, pokloniti: šenkal mu je srajco / profesor mu je dobro oceno šenkal
  4.      šènt  šénta in šênta m ( ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil
  5.      šéntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šentaj, to pa ni slabo; šentajte no
  6.      šentjánževec  -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec
  7.      šentjernéjski  -a -o [šen in šǝn] prid. (ẹ̑) zgod., v zvezi šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov
  8.      šentlóvrenka  -e [šen in šǝn] ž (ọ̑) agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko // vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko
  9.      šépati  -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnomaekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba
  10.      šepèt  -éta m ( ẹ́) glagolnik od šepetati: pogovor je prešel v nerazločen šepet; skrivnosten šepet / šepet morja / govoriti s šepetom
  11.      šepetálec  -lca [c tudi lc] m () gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca
  12.      šepetálka  -e [k in lk] ž () gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču
  13.      šepetálnica  -e ž () gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra: iti v šepetalnico
  14.      šepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi
  15.      šepétoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. šepetaje, šepetajoč: šepetoma govoriti
  16.      šêrbet  in šerbét -a m (; ẹ̑) osvežujoča orientalska pijača iz razredčenega sadnega soka s sladkorjem, dišavami: piti šerbet / vanilijev šerbet
  17.      šéstdeset  -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset letpog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let
  18.      šesterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj
  19.      šestérec  in šestêrec -rca m (ẹ̑; ) geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov; kocka: narisati šesterec ◊ lit. verz s šestimi zlogi
  20.      šestérica  -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: šesterica se je hitro vrnila / objavili so uvrstitev prve šesterice tekmovalcev // knjiž. skupina šestih enot: sestanek ministrov šesterice evropskih držav
  21.      šestérka  -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: neločljiva šesterka / šesterka tekmovalk // v ruskem okolju šesterovprega: hitre četvorke in šesterke
  22.      šesterostòp  -ópa m ( ọ̄) vrsta iz šestih vštric stoječih ali korakajočih oseb: postaviti se v šesterostope
  23.      šesterostópen  -pna -o prid. (ọ̑) lit. sestavljen iz šestih stopic: šesterostopni verz
  24.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šestžarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico
  25.      šestína  -e ž (í) del na šest enakih delov razdeljene celote: vrniti šestino izposojenega denarja

   32.900 32.925 32.950 32.975 33.000 33.025 33.050 33.075 33.100 33.125  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA