Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (32.950-32.974) 
- šántast -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast ♪
- šantáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
- šántav -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno ♪
- šántung -a m (ȃ) tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga ♪
- šàp medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel ♪
- šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo ♪
- šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo ♪
- šapáti -ám tudi šápati -am nedov. (á ȃ; ā ȃ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved ♪
- šápelj -plja m (á) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj ♪
- šapirográf -a m (ȃ) priprava za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: razmnožiti besedilo na šapirografu ♪
- šapirografírati -am nedov. in dov. (ȋ) razmnoževati na šapirografu: šapirografirati letake šapirografíran -a -o: deliti šapirografirane izvode; šapirografirano besedilo ♪
- šaráda -e ž (ȃ) beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti: šarade in anagrami / reševati šarade uganke s takimi besedami ♪
- šárast -a -o prid. (á) ekspr. pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šarast nakit; oblečena je bila v šarasto haljo ♪
- šárati 2 -am nedov. (ā ȃ) nar. dolenjsko 1. počasi, okorno hoditi: vsak večer dolgo šara po kuhinji / starec je počasi šaral proti domu 2. drsati, drgniti: med vožnjo je šaral z nogami po tleh; veje so se šarale ob kolesa ♪
- šárec 2 -rca m (ȃ) žarg., voj. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec ♪
- šárjenje -a s (á) glagolnik od šariti: njeno šarjenje po sobi ga je jezilo / šarjenje z denarjem ♪
- šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani ♪
- šarlatánstvo -a s (ȃ) slabš. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo ♪
- šarmêr -ja m (ȇ) knjiž. kdor zna očarati, privlačiti: bil je znan šarmer ♪
- šarmírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. očarati, privlačiti: hotel jih je šarmirati / njena pripoved ga je šarmirala ♪
- šarnír -ja m (ȋ) teh. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje: pritrditi šarnir na vrata omare; povezati plošče s šarnirji; kovinski šarnir / klavirski šarnir ozek, dolg šarnir, ki poteka po vsej dolžini delov, ki ju povezuje; odmični šarnir ♪
- šárpa -e ž (ȃ) redko šalu podobna naglavna ruta; šerpa: zaviti si glavo, vrat v šarpo ♪
- šarpíja -e ž (ȋ) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: obveze in šarpija ♪
- šárplanínec -nca m (ȃ-ȋ) vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev ♪
- šárž -a m (ȃ) knjiž., redko vložek, šarža: pripraviti šarž; šarž jekla ● zastar. šarži so nosili rokavice oficirji, podoficirji ♪
32.825 32.850 32.875 32.900 32.925 32.950 32.975 33.000 33.025 33.050 
