Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (32.725-32.749)


  1.      súličnik  -a m (ȗ) nekdaj stojalo za sulice: vtakniti sulico v suličnik ♪
  2.      súm  -a m (ȗ) na nepotrjenem dokazu temelječa misel a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom ● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej ◊ jur. sum kaznivega dejanja ♪
  3.      sumáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. kratek, povzemajoč: sumaren pregled / sumarni zapisnik / moti ga tako sumarno prikazovanje problemov posplošeno, poenostavljeno ♦ jur. sumarni postopek skrajšani postopek sumárno prisl.: ne obravnavati česa podrobno, ampak le sumarno ∙ knjiž. v članku so poročila navedena le sumarno so le našteta; knjiž. kritiki so razstavo sumarno pohvalili na splošno ♪
  4.      súmen  -mna -o prid. (ú ū) 1. knjiž. ki sumi: biti zlobno sumen / sumni pogledi 2. star. sumljiv: postal jim je sumen / sumne lise na koži súmno prisl.: sumno pogledati / v povedni rabi sumno se mu je zdelo, da molči ♪
  5.      sumljív  -a -o prid., sumljívejši (ȋ í) ki vzbuja sum: zaradi svojega vedenja ji je postal sumljiv; sumljiva oseba / sumljive okoliščine; njegovo ravnanje se mi zdi sumljivo / ekspr. ženska sumljive preteklosti moralno oporečna / bolnikova oteklina, temperatura je sumljiva / ekspr. vino sumljive barve sumljívo prisl.: sumljivo se vesti / v povedni rabi sumljivo se jim je zdelo, da molči; sam.: če opazite kaj sumljivega, sporočite ♪
  6.      sumníčavost  tudi sumničávost -i ž (í; á) lastnost, značilnost sumničavega človeka: poznal je njihovo sumničavost / vzbuditi sumničavost sumničenje ♪
  7.      sumníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od sumničiti: vznemirjalo ga je sosedovo sumničenje; zavračati sumničenje; imeti razlog za sumničenje / ekspr. boleča sumničenja ♪
  8.      súmnjati  -am nedov. (ū) zastar. sumiti: sumnjati drug drugega ♪
  9.      súnek  -nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov ♪
  10.      súnkoma  prisl. (ȗ) knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma // s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti ♪
  11.      supé  -ja m (ẹ̑) 1. v francoskem okolju večerja (po večerni predstavi, prireditvi): ko sta prišla iz gledališča, sta imela supe 2. knjiž., redko slovesna večerja: prirediti supe ♪
  12.      súper  -ja tudi -pra m (ȗ) žarg., teh. visokooktanski bencin: natočiti super; liter superja ♪
  13.      súper  prid. neskl. (ȗ) pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super ● žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super ♪
  14.      super...  ali súper... predpona v sestavljenkah (ȗ) za izražanje a) preseganja navadne, običajne mere: supermarket, supersila, supertanker b) kvalitativnega preseganja: superaristokrat, superavtomat c) visoke stopnje: superekspresen, supermoderen č) ponovitve na drugi, višji stopnji: superanaliza, superarbitraža ♪
  15.      súpercivilizácija  -e ž (ȗ-á) publ. zelo razvita civilizacija: supercivilizacija zahodnega sveta ♪
  16.      superfosfát  -a m (ȃ) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje fosfor in kalcij: gnojiti s superfosfatom ♪
  17.      supêrior  -ja m (ē) rel. predstojnik, zlasti samostana: postati superior / jezuitski, kartuzijanski superior ♪
  18.      superiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja ♪
  19.      súperlativ  -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
  20.      súperrevizíja  tudi súperrevízija -e ž (ȗ-ȋ; ȗ-í) višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo ♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika ♪
  21.      súperstruktúra  -e ž (ȗ-ȗ) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba ♪
  22.      súpertánker  -ja m (ȗ-á) navt. tanker z zelo veliko nosilnostjo: graditi supertanker ♪
  23.      supín  -a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin ♪
  24.      supírati  -am nedov. in dov. (ȋ) v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji ♪
  25.      suplementáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora ♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180° ♪

   32.600 32.625 32.650 32.675 32.700 32.725 32.750 32.775 32.800 32.825  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA