Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (32.550-32.574)


  1.      stríči  strížem nedov., strízi strízite; strígel strígla (í) krajšati, odstranjevati lase, dlako: frizerka jo striže; striči ovco; strižejo jih kar doma; nerad se striže // nav. ekspr. s škarjami rezati: striči živo mejo, travo; striči si nohte / iz papirja striže različne figurice izrezuje; pren. lastovica s perutmi striže zrak ● konj striže z uhlji, ušesi dela z njimi gibe naprej in nazaj; pog. striči komu peruti omejevati, onemogočati mu dejavnost, svobodo; publ. striči proračun omejevati, zmanjševati strížen -a -o: na kratko striženi lasje; strižena živa meja ♪
  2.      stríg  -a m (ȋ) 1. striženje: ovce pred strigom okopajo 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig 3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig ♪
  3.      strihnín  -a m (ȋ) farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom ♪
  4.      stríkten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. natančen, točen: dobiti striktna navodila / ti izsledki dajejo striktne dokaze o tem // dosleden, strog: strikten predpis; striktna prepoved uporabe orožja; dobesedno prevajanje ni striktna zahteva stríktno prisl.: striktno se držati česa; striktno izpolniti ukaz ♪
  5.      strínjati  -am nedov. (í) 1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati: vojaki so strinjali vrste; množica se je razmikala in se spet strinjala / mravlje so se strinjale v kolone 2. knjiž. imeti, združevati: v sebi strinja moč in modrost; v glasu sta se mu strinjala humor in resnoba / glasovi se strinjajo v harmonijo; posameznosti se strinjajo v celoto / vsa lepota se strinja v njenih očeh je strínjati se 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: o tej stvari so se vsi strinjali; strinjam se, da je tako ravnanje neprimerno; v celoti, popolnoma se strinjati s kom; v vsem se strinjata // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: strinjati se z mnenjem, s predlogom; delavci so se strinjali s sporazumom / strinjati se z dnevnim redom, vsebino zapisnika / dov. kaj misliš ti? Strinjam se 2. knjiž. stikati se: njivi se tam strinjata; morje in nebo se strinjata v komaj vidni črti; žarki se strinjajo v eni točki 3. knjiž. ujemati se, skladati se: prevod se strinja z izvirnikom / resnica se s tem ne strinja; to se strinja s prakso ♪
  6.      strípovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strip: stripovska literatura / stripovski tednik ♪
  7.      stríptiz  tudi strip tease -a [druga oblika stríptíz] m (ȋ; ȋ-ȋ) točka, navadno v nočnem lokalu, med katero se nastopajoča plesalka postopoma slači: uvrstiti striptiz v spored; izvajanje striptiza; neskl. pril.: striptiz plesalka striptizeta ♪
  8.      stríža  -e ž (í) 1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah: pripraviti vse za strižo / ovčja striža 2. striženje: striža ovc; škarje za strižo / volna zadnje striže // kar se nastriže: prodati ovčjo strižo ♪
  9.      stríženje  -a s (í) glagolnik od striči: striženje ovc; strojček za striženje; striženje in britje / striženje nohtov ♪
  10.      stŕjenka  -e ž (ŕ) gastr. krema, ki se strdi zaradi dodane želatine: pripraviti strjenko / jajčna, mlečna, sadna strjenka; strjenka z mandeljni ♪
  11.      strjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi ♦ metal. strjevanje kovine, zlitine ♪
  12.      stŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: strkati prah z obleke, sneg s čevljev / strkati krpo ♪
  13.      strkljáti  -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem spraviti kam: strkljati kamen po bregu; jabolka so se strkljala v grmovje / ekspr. debeli solzi sta se ji strkljali po licih ♪
  14.      stŕm  -í ž (ȓ) star. strmina: počasi se je vzpenjal v strm ∙ star. iti čez drn in strm ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♪
  15.      stŕm  -a -o tudi -ó prid., stŕmejši (r̄ ŕ) ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: strm breg, klanec; strme skalne stene; pot je zelo strma; strmo pobočje / strm hrib; njivo imajo na strmem svetu // glede na določeno ravnino zelo nagnjen: po strmih stopnicah se je povzpel na podstrešje; hiša je imela strmo streho; krivulja v diagramu je strma / strm pristanek, vzlet letala; vzpon je bil strm ● ekspr. strm dvig cen velik; ekspr. ošinil jo je s strmim pogledom ostrim, predirljivim; ekspr. narediti strmo kariero hitro zelo napredovati, uspeti ◊ vet. strma stoja nepravilna drža zadnjih nog z močno iztegnjenim skočnim sklepom stŕmo tudi strmó prisl.: pot se strmo dviga; strmo je gledala vanj; spustil se je strmo navzdol; letala so skušala pristajati čim bolj strmo; sam.: hiša stoji na strmem ♪
  16.      stŕmec  -mca m (ȓ) 1. knjiž. strmina: srečala sta se tam, kjer se začne strmec; proga je bila speljana po strmcu navzdol / vzpenjal se je v strmec pod vrhom hriba / vožnja po strmcih ni bila prijetna 2. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk, navadno v toku reke, potoka: hiter tok zaradi strmca; strmec reke znaša v tem delu tri promile / tu je največji strmec doline ♪
  17.      strmêno  -ega s (é) nar. vzhodno (bela) žita: posejati strmeno še pred snegom ♪
  18.      strméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. gledati, navadno nepremično: strmeti predse, v tla; molče, osuplo, srepo, topo, zamaknjeno strmeti / ekspr. za njo je strmelo mnogo pogledov 2. biti negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: poslušali so ga in strmeli; strmel je ob surovem vedenju svojega očeta; strmeti od groze, začudenja; tako se je spremenil, da je kar strmela / strmel je nad njeno prijaznostjo njena prijaznost ga je zelo presenečala, osupljala; presenečeno, začudeno je strmel nad tem odkritjem ● ekspr. visok vrh strmi v nebo štrli; ekspr. žarometi so strmeli proti nebu bili obrnjeni, usmerjeni strmé knjiž.: strme ga je občudovala; poslušala jo je, strme v tla strmèč -éča -e: sedela je, strmeč skozi okno; strmeče oči; prisl.: strmeče so jo poslušali ♪
  19.      strmína  -e ž (í) 1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini; nevarna strmina; na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočja ∙ ekspr. mojster belih strmin (dober) smučar 2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino; strmina strehe // zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine ♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine ♪
  20.      strmoglàv  in strmogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki se zelo strmo spušča, dviga: s strmoglave višine je padel v prepad; zazrl se je v strmoglavo skalovje / strmoglav polet letala // zelo strm: strmoglava pot strmoglávo 1. prislov od strmoglav: ptica se je strmoglavo spustila v jezero 2. star. z glavo navzdol: razbojnika so strmoglavo obesili ● ekspr. cene strmoglavo rastejo zelo hitro; ekspr. strmoglavo se je vrgel v revolucijo ne da bi veliko razmišljal o posledicah ♪
  21.      strmoglàv  in strmogláv prisl. (ȁ; ȃ) star. 1. z glavo navzdol, na glavo: strmoglav je padel v vodo / voz se je strmoglav prevrnil v prepad 2. zelo hitro: zgrabil je otroka in strmoglav planil iz goreče hiše ♪
  22.      strmoglávljati  -am nedov. (á) 1. padati, navadno navpično in z velike višine: letalo je že strmoglavljalo, ko se je pilotu posrečilo izskočiti / galebi so strmoglavljali v razpenjeno morje in lovili ribe // ekspr. padati sploh: vodne kapljice so iz slapa strmoglavljale v jezero 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: strmoglavljati vladarje 3. voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh: letala so strmoglavljala na mesto in odmetavala bombe ♪
  23.      strmoglávljenje  -a s (ȃ) glagolnik od strmoglaviti: pilot je poskušal zaustaviti strmoglavljenje letala; strmoglavljenje v prepad se je končalo s plezalčevo smrtjo / strmoglavljenje vlade ♪
  24.      stŕn  -a m (r̄) nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste ● nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ◊ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪
  25.      stŕn  -í ž (ȓ) nar. 1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn 2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni ● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ◊ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪

   32.425 32.450 32.475 32.500 32.525 32.550 32.575 32.600 32.625 32.650  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA