Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (31.675-31.699)


  1.      spáčenec  -nca m (ȃ) knjiž. organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov; spaček: roditi spačenca ∙ knjiž. nravni spačenec pokvarjenec, izprijenec ♪
  2.      spáčenka  -e ž (ȃ) lingv. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika; popačenka: opustiti nepotrebne tujke in spačenke ♪
  3.      spádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Jugoslaviji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda 2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za kongres / tak bolnik spada v bolnico naj se zdravi v bolnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev ● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj spadajóč -a -e: kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu ♪
  4.      spàh  spáha m (ȁ á) mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: premazati, zadelati spahe; med spahi se nabira umazanija; spahi okenskih okvirov; spahi med deskami, dogami // v prislovni rabi, v zvezi na spah izraža, da je kaj sestavljeno, povezano na tak način: polagati, stakniti deske na spah / prirezati letve na spah ◊ les. čelni, pravokotni, topi spah; spah na utor in pero ♪
  5.      spáhija  -e tudi -a m (ā) v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik: bogat spahija ♪
  6.      spáhnjenica  -e ž (ā) arhit. na zunanji strani mediteranske hiše prizidan prostor z odprtim ognjiščem in dimnikom: hiša s spahnjenico ♪
  7.      spájanje  -a s (ā) glagolnik od spajati: spajanje kovinskih, lesenih delov; spajanje vesoljske ladje z raketo; priprava za spajanje / spajanje podjetij / spajanje romantike s klasiko; spajanje novih spoznanj s starimi / spajanje ogljika in vodika; spajanje molekul v makromolekule; spajanje snovi s kisikom / spajanje s kovičenjem, varjenjem ◊ agr. spajanje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič ♪
  8.      spájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spajati kovinske, lesene dele; spajati električne vodnike; spajati z vijaki, žico; spajati se s podlago b) skupaj, povezano: most spaja novi del mesta s starim; terase spajajo kamnita stopnišča c) (nova) enota, celota: spajati občine, podjetja; posamezne organizacije se spajajo / ekspr. v daljavi se spajata morje in nebo č) v kaki zvezi, odvisnosti: spajati nova dognanja z že znanim; preteklost se spaja s sedanjostjo / spajati teorijo in prakso povezovati 2. knjiž. notranje, čustveno povezovati; družiti: skupno delo, zanimanje jih spaja; v trpljenju se ljudje spajajo ◊ kem. spajati elemente; molekule se spajajo v makromolekule; teh. spajati s kovičenjem, spajkanjem, varjenjem ♪
  9.      spájka  -e ž (ȃ) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti s spajko; plast spajke na stiku / kleparska spajka; mehka z nizkim, trda spajka z visokim tališčem ♪
  10.      spajkálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta; spajkalna priprava; spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  11.      spájkanje  -a s (ȃ) glagolnik od spajkati: spajkanje cevi; spajkanje in varjenje / mehko, trdo spajkanje; gorilnik za spajkanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  12.      spàk  spáka m (ȁ á) 1. v pravljicah majhnemu moškemu podobno bitje spačenega, nenaravnega videza: pripovedovali so mu o spakih in vilah; gleda grdo kot spak; graščak je bil hudoben kot sam spak / vodni spak 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: najrajši bi ga našeškal, a je spak tako priliznjen, da tega ne moreš; pipa mi nagaja, ne morem prižgati tega spaka 3. ekspr. neprijetnosti, težave: s kolenom je spak, ne morem ga upogniti 4. ekspr., v medmetni rabi izraža a) začudenje, presenečenje: ti spak, saj ste res vi; glej ga spaka, zdaj je pa še slabše b) prepričanost o čem: ni spak, da ga ne bi našli c) jezo, nejevoljo nad kom: da bi ga spak; ti spak ti ● zebe me kot spak(a) zelo ♪
  13.      spáka  -e ž (ā) 1. spačene, nenaravne poteze obraza: kaj pomeni ta spaka / delati spake / prijazen nasmeh se je umaknil strašni spaki; ustnice je potegnil v režečo spako; spaka začudenja na obrazu izraz // ekspr. spačen, nenaraven obraz: pogled na njegovo spako se ji upira 2. spačena, nenaravna prikazen: od vseh strani so se ji režale spake; zagledal je čudne spake; režiser je spremenil ljudi v odurne spake; iz lesa izrezljana spaka / ekspr. s tako spako ni mogoče živeti / kot psovka: poberi se, spaka; ti spaka ti; spaka peklenska 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: ta spaka hoče vse vedeti; staro hišo so porušili in sezidali tole spako; to ni avtomobil, to je spaka 4. redko spaček: roditi spako; tele je bilo spaka z dvema glavama 5. nav. ekspr. izmaličena, spačena podoba česa: slovensko ime so spremenili v grdo spako; jezikovne, slogovne spake / človeška plemenitost se je spremenila v spako / duševna, moralna spaka ● otroci so mu kazali spake so se mu spakovali; redko natakniti si spako na obraz masko, krinko; ekspr. masker mu je tako spremenil spako, da ga ni nihče spoznal obraz; star. žejen je kot spaka zelo ♪
  14.      spakedránščina  -e ž (ā) slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina ♪
  15.      spakedráti  -ám dov. (á ȃ) slabš. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je tako spakedral, da ga ni nihče razumel; spakedrati ime kraja ● ekspr. česar se je lotil, vse se mu je spakedralo zapletlo, pokvarilo spakedrán -a -o: govoriti spakedran jezik; spakedrana beseda ♪
  16.      spakírati  -am dov. (ȋ) 1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: spakirati pohištvo 2. pog. pripraviti prtljago za potovanje: spakirajte in pridite čimprej ♪
  17.      spakljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice ♪
  18.      spakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od spakovati se: spakovanje za učiteljevim hrbtom / govoriti naravno, brez spakovanja; spakovanje in sprenevedanje ♪
  19.      spakováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust // z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril 2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi ● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali spakováje se: spakovaje se je šel mimo spakujóč se -a -e: spakujoči se klovn ♪
  20.      spálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor spi, speči: zbuditi spalce ∙ vznes. tihi spalci v grobovih mrtvi ljudje, mrtvi ♪
  21.      spálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca oblačilo za spanje, ki pokriva večji del telesa; spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem ♦ med. spalna bolezen tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
  22.      spálna  -e ž, spálnih (ȃ) zastar. spalnica: umakniti se v spalno ♪
  23.      spálnica  -e ž (ȃ) prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico // pohištvo z zakonsko posteljo za ta prostor: spalnica iz trdega lesa / prodam zakonsko spalnico ♪
  24.      spálnik  -a m (ȃ) spalni vagon: voziti se v spalniku; vlak s spalniki; spalniki in ležalniki / za danes so vsi spalniki proti Beogradu razprodani ♪
  25.      spametováti  -újem dov. (á ȗ) povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren: poskušal je spametovati fanta; čas bi bil, da se spametuješ / izkušnja človeka spametuje; nesreča nas je spametovala; brezoseb. dosti je pretrpel, pa ga še ni spametovalo spametován -a -o: spametovan človek; spametovan se je vrnil domov ♪

   31.550 31.575 31.600 31.625 31.650 31.675 31.700 31.725 31.750 31.775  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA