Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (31.625-31.649)



  1.      soséskin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosesko: soseskina ureditev / soseskini gozdovi / to zemljišče je soseskina last
  2.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom
  3.      soslédje  -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport
  4.      sòsónce  -a s (-ọ̑) meteor. svetla lisa desno ali levo od Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: pojavitev sosonca; halo in sosonce
  5.      sòstanoválec  -lca [c tudi lc] m (-) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca
  6.      sòstanoválski  -a -o [ls in s] prid. (-) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju
  7.      sostenúto  prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja zadržano
  8.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica
  9.      sošólec  -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu
  10.      sòtekmoválec  -lca [c tudi lc] m (-) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce
  11.      sotóčnica  -e ž (ọ̑) geogr. reka v razmerju do druge reke, s katero se združi: sotočnici Selška in Poljanska Sora se združita v Soro
  12.      sotrúdništvo  -a s () star. sodelovanje: prekiniti sotrudništvo s kom / sotrudništvo pri časopisu
  13.      sòučinkovánje  -a s (-) glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju
  14.      sòudeléžba  -e ž (-ẹ̑) udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju ● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža
  15.      sòuporábnik  -a m (-) kdor je skupaj s kom uporabnik česa: biti pozoren do souporabnikov ceste
  16.      sòustvarjálec  -lca [c in lc] m (-) kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture
  17.      sòustvarjálen  -lna -o prid. (-) ki soustvarja: uspeh predstave ob ubranosti vseh soustvarjalnih elementov / soustvarjalni pomen ilustracije sòustvarjálno prisl.: ti elementi so soustvarjalno vključeni v uprizoritev
  18.      sòustvarjálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije
  19.      sòustvárjanje  -a s (-á) glagolnik od soustvarjati: vabiti ljudi k soustvarjanju novega reda
  20.      sòustvárjati  -am nedov. (-á) skupaj s kom ustvarjati: soustvarjati umetnino / s svojimi deli je soustvarjal novo državo / to njegovo prizadevanje je soustvarjalo ugodne razmere za kasnejše politično delo sòustvarjajóč -a -e: soustvarjajoča moč kritike
  21.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji merizool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova
  22.      sòvaščàn  in sòvaščán -ána m (- -á; -) kdor je v razmerju do drugega vaščan iste vasi: nagovoriti sovaščane; dobro sožitje s sovaščani
  23.      sovhóz  -a m (ọ̑) v Sovjetski zvezi državna kmetijska proizvajalna organizacija: ureditev sovhozov; kolhozi in sovhozi / žitni sovhoz // posestvo take organizacije: ta sovhoz meri deset tisoč hektarjev; delati na sovhozu
  24.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblastipubl. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
  25.      sovjetizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj sovjetsko: sovjetizirati rusko državo sovjetizírati se prilagajati se sovjetskemu družbenopolitičnemu sistemu: po drugi svetovni vojni so se nekatere države sovjetizirale sovjetizíran -a -o: sovjetizirano gospodarstvo

   31.500 31.525 31.550 31.575 31.600 31.625 31.650 31.675 31.700 31.725  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA