Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (31.150-31.174)



  1.      slástnik  -a m () zastar. nasladnež: bil je nenasiten slastnik / slastnika bi zamikala posebna jajčna jed z mesom sladokusca
  2.      slaščičár  tudi slaščíčar -ja m (á; ) izdelovalec ali prodajalec slaščic: v kuhinji dela tudi slaščičar; naročiti torto pri slaščičarju
  3.      slaščičárka  tudi slaščíčarka -e ž (á; ) izdelovalka ali prodajalka slaščic: zaposliti novo slaščičarko
  4.      slátina  -e ž () voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi: naročiti vino in slatino; pije slatino; izvir slatine; kozarec slatine / steklenica za slatino iz zelenega stekla, navadno litrska / radenska, rogaška slatina // izvir take vode: napotili so se k slatini / vsako leto je hodil v slatino v zdravilišče s tako vodo
  5.      slátinka  -e ž () 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach
  6.      slátinski  -a -o prid. () nanašajoč se na slatino: slatinski vrelec / slatinska steklenica steklenica iz zelenega stekla za slatino, navadno litrska / slatinska voda
  7.      slatinščák  -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka; slatinščak žganja
  8.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojiščurel. molitev pri maši z začetkom: Slava
  9.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika
  10.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á , daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik
  11.      slavílec  -lca [lc in c] m () kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave
  12.      slavjanofíl  -a m () zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil ● knjiž., redko kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil
  13.      slavjanofílstvo  -a s () zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva
  14.      slávje  -a s (ā) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / partizansko slavje; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo
  15.      slávlje  -a s (ā) zastar. slavje: prirediti veliko slavlje
  16.      slávljenčev  -a -o (ā) pridevnik od slavljenec: slavljenčev življenjepis; slavljenčeva zahvala za čestitke; govornik je poudaril slavljenčeve zasluge
  17.      slávljenec  -nca m (ā) kdor slavi, praznuje: nazdraviti slavljencu; predsednik društva je spregovoril o slavljencu
  18.      slávljenje  in slavljênje -a s (á; é) glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva
  19.      slávljenka  -e ž (ā) ženska, ki slavi, praznuje: čestitati slavljenki
  20.      slávnica  -e ž () knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico
  21.      slávnost  -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost
  22.      slávnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesnamuz. slavnostna kantata
  23.      slávnostnost  -i ž (á) lastnost, značilnost slavnostnega: slavnostnost oblačil; slavnostnost prireditve
  24.      slavolóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
  25.      slavolók  -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje

   31.025 31.050 31.075 31.100 31.125 31.150 31.175 31.200 31.225 31.250  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA