Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (31.050-31.074)


  1.      skŕla  -e ž (ŕ) nar. skril ž: s skrlami pokrite kraške hiše / tlakovati ulice s skrlami s kamnitimi ploščami ♪
  2.      skŕlast  -a -o prid. (ŕ) nar. skrilast: skrlaste plošče / skrlaste strehe so se bleščale v soncu strehe, pokrite s skrilmi ♪
  3.      skrlíca  tudi skŕlica -e ž (í; ŕ) manjšalnica od skrla: splezal je na zid, pokrit s skrlicami / luknje v zidu je zapolnil s skrlicami ● star. tanke ledene skrlice ploščice ♪
  4.      skrlúp  -a m (ȗ) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti skrlupu // bot. glivica, ki povzroča to bolezen ♪
  5.      skrnína  -e ž (í) med. protin: zaradi skrnine je imel otekle, vozlaste roke; nenaden napad skrnine ● zastar. odstraniti blato in skrnino s tal umazanijo ◊ metal. plast nečistoč in oksidov na raztaljenem svincu ♪
  6.      skrnôba  -e ž (ó) zastar. 1. umazanija: s težavo je počistila skrnobo s tal 2. neodkritost, neiskrenost, hinavščina: njegove skrnobe ni mogel več prenašati / pooseb. kakšna skrnoba je ta človek ● zastar. ko je to slišal, ga je popadla skrnoba jeza, besnost ♪
  7.      skrnôben  -bna -o prid. (ó ō) zastar. 1. umazan: skrij te skrnobne roke / pripovedoval mu je o skrnobnih stvareh, ki so se zgodile v tistem času 2. neodkrit, neiskren, hinavski: kako je ta človek skrnoben ● zastar. že dolgo ji je skrnoben je jezen, besen nanjo ♪
  8.      skrókanost  -i ž (ọ̑) pog. slabo počutje, razpoloženje po zabavi, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč: skrokanosti ne more prikriti ♪
  9.      skrômen  -mna -o prid., skrômnejši (ó ō) 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot vijolica / kot vljudnostna fraza po mojem skromnem mnenju, prepričanju sedanja rešitev ni dobra // ki nima velikih potreb, zahtev, zlasti materialnih: biti, postati skromen; skromna kmečka ženska; glede hrane, pri obleki, redko v hrani je skromen; bila je tako skromna, da se ni nikoli pritoževala / ekspr.: njene skromne in ponižne želje; skromno življenje 2. ekspr. ki ima samo osnovne, nujne sestavine, lastnosti, navadno slabše kakovosti: najpomembnejše poskuse je napravil v svojem skromnem laboratoriju; postavili so mu skromen spomenik; skromna hiša; oprema je zelo skromna / v oglasih skromno sobo išče študent / živeti v skromnih razmerah // ki ima malo tega, kar izraža določilo: po obsegu in lepoti skromno grajsko poslopje / tehnično skromen scenarij 3. ekspr. po količini, stopnji majhen: zastavili so si razmeroma skromne cilje; radioaktivno sevanje je že v skromnih odmerkih zelo škodljivo; drama je doživela le skromen uspeh; letošnji pridelek je zelo skromen; preživljajo se s skromno očetovo pokojnino; za svoje delo je dobil le skromno plačilo; njegovo poznavanje tega problema je zelo skromno; kljub skromnemu poslušalstvu je govoril zelo zavzeto maloštevilnemu; publ. na razpolago so imeli le skromna denarna sredstva malo denarja 4. ekspr. ki vsebuje malo raznovrstnih elementov: izbira tkanin je letos zelo skromna / na mizi ga je čakala skromna večerja ● evfem. hiše na koncu vasi so zelo skromnega videza slabe, revne; ekspr. najprej je prikazal skromne začetke razvoja te vede majhne, navidez nepomembne; ekspr. po dolgem iskanju je le dobil skromno službo malo pomembno, slabo plačano; ekspr. skromna kraška tla slaba, nerodovitna skrômno prisl.: skromno se nasmehniti, obnašati; živeli so zelo skromno; skromno opremljena soba ♪
  10.      skrômnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost skromnega človeka: spoštovali so ga zaradi delavnosti in skromnosti; v svoji skromnosti niti pomislil ni na nagrado / privzgojiti komu skromnost / ekspr. stanovanje je bilo kljub skromnosti drago ∙ preg. skromnost je lepa čednost ♦ lit. pesnik rad uporablja skromnosti litote ♪
  11.      skŕpati  -am dov. (r̄) 1. redko zakrpati: skrpati hlače 2. ekspr. sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: po ofenzivi so skušali skrpati divizijo; skrpati novo pogodbo; nahitro skrpati ● ekspr. zdravniki so ponesrečenca skrpali mu zašili rane; ekspr. hišo so si za silo skrpali popravili skŕpan -a -o: skrpana suknja; s težavo skrpano moštvo ♪
  12.      skrpucálo  -a s (á) slabš. kar je slabo, nekvalitetno: to ni naloga, ampak skrpucalo; takega skrpucala ne bodo objavili; ta pesem je pravo skrpucalo / gledališko, literarno skrpucalo ♪
  13.      skrpúcati  -am dov. (ū) slabš. slabo, nekvalitetno a) napisati: skrpucati članek; poročilo je nahitro skrpucal b) izdelati: obleko so ji skrpucali skrpúcan -a -o: v naglici skrpucan dopis; načrt je skrpucan po tujem vzoru ♪
  14.      skrúmba  -e ž (ȗ) knjiž. skrunitev: skrumba spomenika / skrumba časti ♪
  15.      skrún  -a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje ♪
  16.      skrúnjenje  -a s (ū) glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti ♪
  17.      skrupulánt  in skrupulànt -ánta m (ā á; ȁ á) knjiž. kdor je pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulant ♪
  18.      skrupulózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren / skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim // ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnost skrupulózno prisl.: skrupulozno si očitati ♪
  19.      skrutinátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor opravi skrutinij: določiti skrutinatorje za naslednje volitve ♪
  20.      skrutínij  -a m (í) knjiž. štetje glasov in ugotavljanje izida glasovanja: začeti skrutinij / razglasiti skrutinij izid glasovanja, volitev ♪
  21.      skúbec  -bca m (ū) kdor skube: dobiti perje od skubca / ekspr. bil je prebrisan goljuf in skubec ♪
  22.      skúd  -a m (ȗ) num. italijanski srebrnik, kovan od druge polovice 16. do konca 18. stoletja: plačati deset skudov ♪
  23.      skúhati  -am dov. (ú ȗ) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin // narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo // dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati 2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam 3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje 4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal ● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje skúhati se ekspr. 1. nastati, razviti se: kdo ve, kaj se bo še skuhalo; le kje se je skuhal ta načrt; iz tega se lahko skuha nesreča, prepir / da bi le prišli do koče, preden se bo kaj skuhalo preden se bo vreme poslabšalo / to se je skuhalo v njegovi glavi to si je on izmislil 2. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: v tem prostoru se bodo ljudje skuhali; če bom še dolgo tu, se bom skuhal / v taki obleki se boš skuhal ti bo prevroče skúhan -a -o: skuhan krompir; juha je skuhana; za večerjo je že vse skuhano; na mleku skuhana kaša; čaj je bil hitro skuhan; premalo skuhan riž ♪
  24.      skújati se  -am se dov. (ú) 1. pokazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: za vsako malenkost se skuja 2. ekspr. premisliti se: polovica prijavljencev se je skujala; vzdržal je nekaj dni, potem pa se je skujal / nevesta se mu je skujala ● ekspr. vreme se je skujalo poslabšalo ♪
  25.      skulptúra  -e ž (ȗ) um. delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet, kip: bronasta skulptura; skulptura sedeče ženske; skulptura iz kamna; razstava skulptur in grafik / skulptura prikazuje uporne kmete / kapiteli s skulpturami z reliefi // umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem takih del, kiparstvo: poznorimska skulptura; skulptura in arhitektura ♪

   30.925 30.950 30.975 31.000 31.025 31.050 31.075 31.100 31.125 31.150  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA