Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (30.800-30.824)
- sinonímen -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sinonim: sinonimni izrazi; sinonimna beseda / sinonimne razlage sinonímno prisl.: sinonimno razložiti ♪
- sinópsis -a m (ọ̑) 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij ♪
- sinóptičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sinopsis: na voljo je imel le sinoptični tekst in ne cele drame / podal je sinoptične slike o velikih plantažah ◊ meteor. sinoptična karta karta, ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena; sinoptična vremenska napoved napoved za različne kraje hkrati; rel. sinoptični evangeliji prvi trije evangeliji, ki so si podobni po snovi, razvrstitvi dogodkov sinóptično prisl.: to je prikazano sinoptično ♪
- sintáksa -e ž (ȃ) lingv. skladnja: obvladati sintakso / strokovnjak za sintakso ● publ. filmska, likovna sintaksa zakonitost filmskega, likovnega sestavljanja; sestavljenost, kompozicija ◊ šol. sintaksa do 1848 četrti razred šestletne gimnazije ♪
- sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična metoda pouka metoda, pri
kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
- sintétik -a m (ẹ́) kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik ● žarg. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom ♪
- sintetizátor -ja m (ȃ) 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo ♪
- sintetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. sestavljati, združevati bistveno v novo celoto: sintetizirati nova spoznanja s starimi; sintetizirati različne trditve; analizirati in sintetizirati / vse to sintetizira znani rek 2. kem. umetno pridobivati s spajanjem različnih snovi: sintetizirati proteine; sintetizirati vlakna iz organskih in anorganskih snovi / sintetizirati hrano sintetizirajóč -a -e: sintetizirajoče tendence sintetizíran -a -o: sintetizirana snov ♪
- sintéza -e ž (ẹ̑) sestavitev, združitev bistvenega v novo celoto: postopek sinteze; analiza in sinteza / idejna, stilna sinteza / narediti sintezo // kar nastane s tako sestavitvijo, združitvijo: napisati, prebrati sintezo / ta umetni jezik je sinteza germanskih, romanskih in slovanskih elementov ◊ bot. svetlobna sinteza fotosinteza; filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; kem. (kemična) sinteza spajanje različnih elementov v spojino ♪
- sínus -a m (ȋ) 1. med. votlina v čelni ali v zgornji čeljustni kosti, prevlečena s sluznico: čutiti bolečine v sinusu / čelni sinusi / vnetje sinusov obnosnih votlin // votlina, široka cev kje sploh: sinus poprsnice; sinusi v lobanjskih kosteh, možganih 2. geom., v zvezi sinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku: izračunati sinus kota ♪
- sipáč -a m (á) redko kdor kaj sipa, usipa: sipač žita ♪
- sipálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sipanje: sipalna hitrost / sipalno mesto ♪
- sipálnik -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipalnik s sladkorjem ◊ čeb. priprava za ometanje čebel ♪
- sípanje -a s (ȋ) 1. glagolnik od sipati: sipanje žita v vreče / sipanje bomb 2. fiz. razprševanje svetlobe na drobnih delcih: zakoni sipanja / sipanje svetlobe na prašnih delcih ♪
- sípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči // z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto // veliko, hitro govoriti, kar izraža
samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti ● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava sípati se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala 2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale ● knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom sipajóč -a -e: sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se
vprašanja ♪
- sípek -pka m (ȋ) nar. primorsko sipek pesek, mivka: sončiti se na sipku / morski sipek ♪
- sipína -e ž (í) s (tekočo) vodo naplavljena, z vetrom nanesena plast sipkega peska: sipina sega v morje; ležati na sipini; peščine in sipine / ladja je nasedla na sipini / morska, rečna sipina; puščavska sipina / peščena sipina // ekspr. kup peska, sipkega materiala, nastal pri rušenju, podiranju: odstraniti sipine z dvorišča / sipine starih hiš; pren. sipine preteklosti ♪
- sipíšče -a s (í) kraj, prostor, pokrit s sipkim peskom: sipišče je prerasla redka trava ♪
- sípnica -e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila ♪
- sìr síra m (ȉ í) živilski izdelek, ki se dobi z izločitvijo trdne snovi iz mleka in odstranitvijo odvečne vode: jesti, rezati sir; kolobar, košček sira / sir je dozorel; delati sir / bohinjski sir ementalski sir, izdelan v Bohinju; francoski siri; kozji, ovčji sir; mazavi sir ali sir za mazanje; topljeni sir; sir s plesnijo z žlahtno plesnijo na površini ali v notranjosti ◊ agr. mastni, polmastni, pusti sir; mehki, poltrdi, trdi sir; gastr. ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu; mesni sir mesni izdelek iz drobno sesekljanega mesa ali drobovine, podoben siru; sadni sir trdna, siru podobna snov iz razkuhanega, skozi gosto sito pretlačenega sadja; tolminski sir trdi sir pikantnega okusa z redkimi luknjami; gavda (sir) trdi sir v obliki hlebca s tanko svetlo rumeno skorjo ♪
- sírast -a -o prid. (í) podoben siru: sirast okus / sirasta, zdrizasta snov // bel, belkast: sirast konj; bledi, sirasti obrazi; lice siraste barve ♦ agr. sirasta zemlja zbita, sprijeta; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži; sirasta pljučna tuberkuloza kazeozna pljučna tuberkuloza sírasto prisl.: sirasto bela koža; sirasto kiselkast ♪
- sírček -čka m (ȋ) 1. skuta: kruh s sirčkom; sirček kot namaz // agr. mehka snov, ki ostane po odstranitvi sirotke iz posnetega mleka: oblikovati sirčke / hlebček sirčka 2. nav. ekspr. manjšalnica od sir: jedel bi malo sirčka in kruh / škatla sirčkov ♪
- sírčje -a s (ȋ) 1. redko sirkova slama: metle iz sirčja 2. nar. koruznica: z njiv pospraviti sirčje ♪
- sírek -rka m (í) 1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek; njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov 2. nar. koruza: okopavati sirek ♪
- siréna -e ž (ẹ̑) 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov ● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska ◊ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia ♪
30.675 30.700 30.725 30.750 30.775 30.800 30.825 30.850 30.875 30.900