Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (2.901-2.925)
- nèodkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
- nèodkritosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi ♪
- nèodkritosŕčnež -a m (ȅ-ȓ) ekspr. neodkritosrčen človek: hinavci in neodkritosrčneži ♪
- nèodkritosŕčnost -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost ♪
- nèodkrítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed ♪
- neofít -a m (ȋ) rel. novokrščenec: gorečnost neofitov ◊ bot. rastlina, zanesena, priseljena od drugod ♪
- néokapitalístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokapitalizem: neokapitalistični razvoj / neokapitalistično podjetje ♪
- néokapitalízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem ♪
- neolítik -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik ♪
- neolítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na neolitik: neolitsko naselje, orodje / neolitska doba ♪
- néopozitivízem -zma m (ẹ̑-ȋ) filoz. filozofska smer v 20. stoletju, ki obnavlja in razvija pozitivizem ♪
- nèpíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni piten: ta voda je nepitna / nepitna voda ♪
- nèplemenít -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka plemenitosti, dobrote: nepošten in neplemenit človek / neplemenite misli, želje; neplemenito dejanje / evfem. ima neplemenite namene slabe 2. ki ni najboljše kakovosti: neplemenit les / neplemenita pasma, vrsta 3. v razredni družbi ki nima plemiškega naslova, ni plemiškega rodu: plemeniti in neplemeniti meščani ◊ metal. neplemenite kovine; obrt. neplemenito krzno nèplemeníto prisl.: neplemenito ravnati s kom ♪
- nèpobíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh ♪
- nèpokrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pokrit: še pozimi hodi nepokrit; nepokrita glava / hiša je še vedno nepokrita / pokrita in nepokrita skladišča // za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nepokrit dolg; nepokrita izguba, škoda / nepokrit ček ♪
- nèpolítičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki ♪
- nèpomít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pomit: nepomita posoda; nepomita okna ♪
- nèpopít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni popit: bilo mu je žal nepopitega vina ♪
- nèpridobíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pridobiten: izbral si je nepridobiten poklic ♪
- nèprikrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh nèprikríto prisl.: neprikrito meriti na kaj / knjiž. neprikrito govoriti odkrito ♪
- nèprikrítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprikritega: neprikritost besed, misli ♪
- nèrazkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razkrit, ni znan: krivci so ostali nerazkriti; nerazkrita laž / nerazkrita skrivnost ♪
- nèrazvít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je - in še duševno nerazvit ♦ ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi ♪
- nèrazvítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerazvitega: to so posledice gospodarske nerazvitosti teh držav / rešiti se iz nerazvitosti; stopnja nerazvitosti / duševna, telesna nerazvitost ♦ med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe ♪
- nèrodovíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno ♪
2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001