Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (2.876-2.900)
- nèizpolnítev tudi nèspolnítev -tve [u̯n] ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve: neizpolnitev življenjskih idealov; neizpolnitev želj / neizpolnitev pogodb, predpisov ♪
- nèizrazít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje ∙ iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen nèizrazíto prisl.: neizrazito igrati ♪
- nèizrazítost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizrazitega: neizrazitost potez na njegovem obrazu / barvna neizrazitost slike / pesniški zbirki so očitali neizrazitost ♪
- nejevóljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spravljati v nejevoljo: truden je, zdaj ga ne bomo še mi nejevoljili s tem; vsi ti opravki so ga nejevoljili / danes ga je vse nejevoljilo; oče se zmeraj nejevolji nanj jezi ♪
- nèkapitalístičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni kapitalističen: nekapitalistično gospodarstvo / nekapitalistični gospodarski sistem ♪
- nèkompromitíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja ♪
- nèkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) za katerega ni zagotovljeno plačilo, izplačilo: nekrit primanjkljaj; nekrita izguba, škoda / ček je nekrit ♪
- nèkrítičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje nèkrítično prisl.: nekritično sprejemati pripombe; nekritično uporabiti gradivo ♪
- nèkrítičnost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nekritičnega: nekritičnost ocene / mladostna nepremišljenost in nekritičnost ♪
- nèkvalitéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo nèkvalitétno prisl.: nekvalitetno izdelan ♪
- nèlegitímen -mna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci ♪
- nèliteráren -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni literaren: neliterarni tokovi v umetnosti / neliterarni ustvarjalci / strokovne, neliterarne revije ♪
- némčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: v mestih so takrat ljudje precej nemčili // ekspr. govoriti nemško: kaj nemčiš, po naše povej 2. redko ponemčevati: nemčiti Slovence v Avstriji ♪
- nemčúriti -im nedov. (ú ȗ) slabš. govoriti nemško: s svojimi ženami so nemčurili ♪
- nemškutáriti -im nedov. (á ȃ) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško // govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo ♪
- nènasíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek ♪
- nènasitljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko ♪
- nènasitljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nenasitljivega človeka: nenasitljivost otrok / s porazom so dobili plačilo za svojo nenasitljivost ♪
- nènasítnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nenasiten človek: pri jedi je bil pravi nenasitnež / temu nenasitnežu ni nikoli dovolj zemlje ♪
- nènasítnica -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. nenasitna ženska: ta nenasitnica ne bo nikoli zadovoljna ♪
- nènasítnik -a m (ȅ-ȋ) knjiž. nenasiten človek: zdaj ima tudi ta nenasitnik najbrž dovolj ♪
- nènasítnost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost nenasitnega človeka: nenasitnost otrok / spolna nenasitnost / zaradi nenasitnosti vaških bogatašev je propadla marsikatera kmetija ♪
- nèobrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni obrit: neobrit človek / neobrit obraz; neobrita brada ♪
- nèočíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
- nèodbíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo ♪
2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976