Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (28.600-28.624) 
- radikalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: radikalizirati svoj nazor; politične zahteve gibanja so se radikalizirale / pomanjkanje ali zatiranje radikalizira množice radikalizíran -a -o: radikalizirana misel ♪
- radikálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost radikalnega: radikalnost spremembe / radikalnost političnih strank / biti znan po svoji radikalnosti po radikalnem mišljenju, ravnanju ♪
- radikálstvo -a s (ȃ) redko radikalizem: radikalstvo se je hitro širilo / njegovo radikalstvo je znano med ljudmi ♪
- rádio -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika 3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio ♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu //
dejavnost, vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiom poslopjem te ustanove ♪
- rádioaktívnost -i ž (ā-ȋ) lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost ♦ kem. radioaktivnost elementov ♪
- rádioaparát -a m (ā-ȃ) radijski aparat: popraviti radioaparat; tovarna radioaparatov / tranzistorski radioaparat ♪
- rádiodifuzíja -e ž (ā-ȋ) rad. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija ♪
- radiofoníja -e ž (ȋ) teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo ♪
- rádiokasetofón -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon ♪
- radiologíja -e ž (ȋ) veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo ♪
- radiolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem ♪
- rádiomehánik -a m (ā-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika ♪
- radiométer -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer ♪
- rádiooddájnik in rádio oddájnik -a m (ā-ȃ) radijski oddajnik: sporočiti novico po radiooddajniku ♪
- rádiosónda -e ž (ā-ọ̑) meteor. sonda, ki po radijskem oddajniku pošilja podatke o temperaturi, pritisku, vlagi v višjih zračnih plasteh: spustiti radiosondo ♪
- rádiotéhnik -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik ♪
- rádiotelefón -a m (ā-ọ̑) ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon ♪
- rádiotelegráf -a m (ā-ȃ) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf ♪
- rádiotelegrafíst -a m (ā-ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista ♪
- rádioteleskóp tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom ♪
- rádiotelevizíja tudi rádiotelevízija -e ž (ā-ȋ; ā-í) dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije // ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev bo prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Ljubljana ♪
- radobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica ♪
- radodáren -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitna ∙ ekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo ♪
- rádosten stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑) knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli rádostno stil. radóstno prisl.: radostno govoriti ♪
- radosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) knjiž., redko ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden ♪
28.475 28.500 28.525 28.550 28.575 28.600 28.625 28.650 28.675 28.700 
