Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (2.851-2.875)


  1.      naznáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati: skušala je le naznačiti nekaj dogodkov; v uvodu je naznačil namen srečanja // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pisatelj je svojega junaka le naznačil 2. knjiž. ukazati, zahtevati, kako naj bo; določiti: naznačiti kraj sestanka / star. naznačili so ga v drug kraj 3. star. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun; nakazati: naznačili so mu tristo goldinarjev naznáčen -a -o: narahlo naznačen vzorec; priti ob naznačeni uri ♪
  2.      naznaníti  in naznániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanili so gosta; prosim, naznanite me direktorju najavite / psi so z lajanjem naznanili njihov prihod // vnaprej pokazati, opozoriti na nastop, pojavitev česa: naznaniti nesrečo, nevarnost / temni oblaki so naznanili nevihto; pomlad se je že naznanila 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: znanec ga ni naznanil; naznaniti tatu; šel je in se sam naznanil 3. knjiž. sporočiti, povedati: naznaniti imena nastopajočih; naznanil je, da se bo poročil; naznanila mu je, kako se je to končalo naznánjen -a -o: naznanjeni gostje; to je bilo naznanjeno v časopisu ♪
  3.      nažlébiti  -im tudi nažlebíti -ím dov., nažlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) nekoliko izžlebiti: nažlebiti okvir nažlébljen -a -o tudi nažlebljèn -êna -o: nažlebljen podstavek ♪
  4.      nažulíti  in nažúliti -im dov. (ȋ ú) nekoliko ožuliti: čevelj ga je nažulil ♪
  5.      nèapetíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) redko ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje ♪
  6.      nèbít  -i ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: razmišljati o svoji biti ali nebiti; umik v nebit ♪
  7.      nèbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno ♪
  8.      nèbítje  -a s (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja: ljudje v njegovem romanu so živi, ne le eterična nebitja // kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: izbirati med bitjem in nebitjem ♪
  9.      nèbojevít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka bojevitosti: nebojevit človek / kljub svoji nebojeviti naravi je zelo odločno nastopil ♪
  10.      nèbojevítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost nebojevitega človeka: vsi so vedeli za njegovo nebojevitost ♪
  11.      nèčitljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo ♪
  12.      nèčitljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nečitljivega: nečitljivost podpisa / ekspr. nečitljivost pisave ♪
  13.      nèdopít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž., redko neizpit, nepopit: skodelica nedopitega čaja / miza je bila polna nedopitih kozarcev ♪
  14.      nèdopítan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni dopitan: nedopitana živina ♪
  15.      nèduhovít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka duhovitosti: njihov sosed je pust in neduhovit človek / ekspr. stresal je precej neduhovite šale ♪
  16.      nèekspeditíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni ekspeditiven: neekspeditivna tajnica / neekspeditivno poslovanje nèekspeditívno prisl.: reševati prošnje zelo neekspeditivno ♪
  17.      nèekspeditívnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neekspeditivnega: zaradi njegove neekspeditivnosti zadeva ni rešena ♪
  18.      nefrít  -a m (ȋ) min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom ♪
  19.      nefríten  -tna -o (ȋ) pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj ♪
  20.      nefrítis  -a m (ȋ) med. vnetje ledvic: akutni, kronični nefritis ♪
  21.      negativitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar je, obstaja kot a) negativno, neprijetno: nezadovoljstvo, trpljenje in druge negativitete b) negativno, nepopolno: bil je razpet med negativiteto in idealiteto c) negativno, v objektivni resničnosti neobstoječe: motivi soneta so: neobstoječi cvet, praznota vaze in druge negativitete ◊ filoz. negativiteta po Heglu kar je v dialektičnem protislovju s čim ♪
  22.      nèistinít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) zastar. neresničen, nestvaren: v polmraku je imelo mesto neistinito podobo / neistinite navedbe ♪
  23.      nèizpít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izpit: steklenica neizpitega vina / na mizi so bili neizpiti kozarci ♪
  24.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati ♪
  25.      nèizpodbítnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizpodbitnega: neizpodbitnost teorije ♪

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA