Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (28.475-28.499)



  1.      pújs  -a m () 1. ljubk. prašič: v hlevu je krulil pujs; zaklati pujsa / pri klicanju pujs, na 2. nav. slabš. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega pujsa / kot psovka ti pujs nemarni
  2.      pújsek  -ska m () 1. prašičji mladič: svinja in pujski ♦ vet. sesni pujsek 2. ljubk. prašič: zrediti debelega pujska / mamica, glej pujska 3. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: sosedov fant je pujsek / kot nagovor umij se, pujsek
  3.      púkanica  -e ž (ū) med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: kup pukanice; obveze in pukanica
  4.      púkanje  -a s (ū) 1. glagolnik od pukati: pukanje lanu, repe 2. star. napuljene niti platna: zadelati špranje s pukanjem / pukanje za na rano pukanica
  5.      púkati  -am nedov. (ū) nar. puliti: pukati lan, repo / pukati nitke iz prta // trgati, cefrati: v zadregi je pukala rob predpasnika
  6.      púkec  -kca m () otr. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati pukce
  7.      púkel  -kla m (ú) nižje pog. grba: fant ima pukel že od rojstva / ekspr. pukel me boli hrbetpog., ekspr. tri otroke ima na puklu skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. dobiti jih po puklu biti tepen; biti premagan
  8.      pulárd  -a m () agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard
  9.      púljenje  -a s (ú) glagolnik od puliti: puljenje lanu; puljenje zob / puljenje za vodilne položaje
  10.      púlpa  -e ž () 1. agr. celo, razkosano ali pretlačeno sadje z dodatkom sredstva za konzerviranje, namenjeno za nadaljnjo predelavo: dati pulpo v sode / predelovati v pulpo / sadna pulpa 2. anat., navadno v zvezi zobna pulpa vsebina zobne votline, zobna meča: odstraniti oboleli del zobne pulpe
  11.      púlt  -a m () 1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult // navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult 2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult ● pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bomuz. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
  12.      púlten  -tna -o prid. () nanašajoč se na pult: pultna površina ♦ arhit. pultna streha enokapna streha, enokapnica
  13.      púlz  -a m () 1. med. širjenje in krčenje žil zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utrip, bitje: otipati, zaznati pulz; hiter, neenakomeren pulz / imeti pulz sedemdeset; izmeriti pulz; pren., publ. pulz gospodarskega življenja 2. fiz. pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha, sunek: pulz radijskih valov
  14.      pulzácija  -e ž (á) 1. med., navadno v zvezi z žila širjenje in krčenje zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripanje, bitje: pulzacija žile; pren., publ. pulzacija gospodarstva 2. knjiž. pojavljanje v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavanje, utripanje: pulzacija svetilke, svetlobe ♦ elektr. pulzacija električnega toka
  15.      púlzar  -ja m () astr. zvezda, ki oddaja pulze radijskih valov v enakomernih presledkih: odkritje pulzarjev
  16.      pulzírati  -am nedov. () 1. med., navadno v zvezi z žila širiti in krčiti se zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripati, biti: žila pulzira / srce pulzira; pren., publ. tam močneje pulzira gospodarsko življenje 2. knjiž. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavati, utripati: svetilka, svetloba pulzira ♦ elektr. električni tok pulzira pulzirajóč -a -e: pulzirajoča arterija ♦ astr. pulzirajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči
  17.      púmpati  -am nedov. () nižje pog. 1. črpati: pumpati vodo 2. polniti z (zračno) tlačilko: pumpati kolo
  18.      púmpež  -a m () ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež ♦ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo
  19.      púnč  -a m () vroča pijača iz čaja in ruma, z dodatkom limone, pomaranče in sladkorja: piti, skuhati punč; neskl. pril.: gastr. punč torta
  20.      punčára  -e ž () ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer / predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka
  21.      púnčica  -e ž () 1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo 2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica
  22.      púnčika  -e ž () star. punčka: drobna punčika s črnimi kitkami / deklice se igrajo s punčikami / dvoriti punčikam dekletom
  23.      púnčka  -e ž () 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere 2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka 3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj
  24.      púnec  -nca m () star. (čistinski) žig: vtisniti punec na zlatarski izdelek
  25.      punk  tudi pank -a [pánk] m () zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb: igrati, poslušati punk; mladi se navdušujejo za punk; neskl. pril.: punk skupina; punk gibanje

   28.350 28.375 28.400 28.425 28.450 28.475 28.500 28.525 28.550 28.575  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA