Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (275-299)



  1.      blodíti  in blóditi -im nedov., blójen in blóden ( ọ́) 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar) 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
  2.      bóčiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino bóčiti se dvigati se v obliki visokega loka: mavrica se boči na obzorju; most se boči čez dolino / kupola se boči nad strehami; nad zemljo se je bočilo jesensko nebo razprostiraloles. les se boči se zvija
  3.      bodríti  -ím nedov., bodrèn ( í) knjiž. spodbujati: bodrila ga je misel na uspeh; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila // star. tolažiti: bodriti jokajočega otroka bodrèč -éča -e: bodreče vzklikanje
  4.      bogatítev  -tve ž () glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
  5.      bogatíti  -ím nedov. ( í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
  6.      bohinít  -a m () zastar. boksit
  7.      bohôtiti se  -im se in bohotíti se -ím se nedov., bohôtil se in bohótil se (ó ō; í) knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji; pren. sovraštvo se bohoti med njimi
  8.      bojevít  -a -o prid., bojevítejši () vnet, pripravljen za boj: bojevit človek, narod / v njem se je prebudil bojevit duh; govoril je v bojevitem tonu / fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti se radi pretepajo
  9.      bojevít  -a m () ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže
  10.      bojevítost  -i ž () lastnost bojevitega človeka: kazal je izredno bojevitost
  11.      boksít  -a m () petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita
  12.      boksíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na boksit: boksitna ruda; odkriti boksitna ležišča
  13.      bôksniti  -em tudi bóksniti -em dov.; ọ́ ọ̑) pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
  14.      bonít  -a m () zool. morska riba z ravnimi temnimi progami na hrbtu, Katsuwonus pelamis: jata bonitov
  15.      bonitéta  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn., knjiž. posebna korist, ugodnost, prednost: uslužbenci podjetja so deležni nekaterih bonitet; denarne, materialne bonitete; bonitete za člane 2. agr. kakovost, uporabnost: travniki različne bonitete
  16.      bonitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteta 2: bonitetni razred zemljišča
  17.      bonitíranje  -a s () glagolnik od bonitirati: bonitiranje semena; bonitiranje zemljišč
  18.      bonitírati  -am nedov. in dov. () agr. določati kakovost, uporabnost: bonitirati gozdna zemljišča
  19.      borítelj  -a m () zastar. borec, vojak, bojevnik: umiranje boriteljev / boritelj za resnico
  20.      boríti se  -ím se nedov. ( í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete ● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države
  21.      bornít  -a m () min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid
  22.      bosopétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole
  23.      botíti  -ím nedov. ( í) agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito
  24.      botríniti  -im nedov.) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas
  25.      branítelj  -a m () branilec: branitelji domovine / branitelj pravic / obtoženčev branitelj

   150 175 200 225 250 275 300 325 350 375  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA