Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (26.375-26.399)


  1.      predélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje 2. narediti, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja ∙ ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal 3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati ◊ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo predélan -a -o: predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja ♪
  2.      predeláva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od predelati ali predelovati: predelava kovin, lesa, nafte; predelava grozdja v vino; surovine za predelavo; odpadki pri predelavi sadja / neprimerna predelava kmečkih hiš; predelava proge za hitrejši promet / miselna predelava tega, kar čutimo ♦ les. primarna predelava lesa mehansko oblikovanje lesa v polizdelke in tvoriva 2. predelano delo, besedilo: brati Senekovo predelavo grške tragedije ♪
  3.      predélek  -lka m (ẹ̑) 1. ločen, ograjen prostor: nizke stene ločijo predelke v svinjaku; dati vsako žival v svoj predelek; s premičnimi pregradami spreminjati velikost predelkov // prostorsko ločen, omejen del česa: predelka bisage; predelki v denarnici, torbici; polica s štirimi predelki 2. redko oddelek, kupe: voziti se sam v predelku 3. redko rubrika: leposlovni predelek časopisa / predelki ladijskega dnevnika ● redko razdeliti štrene na več predelkov pramenov ♪
  4.      predélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki ločuje dva prostora: predelni zid; predelna stena ♦ arhit. predelni regal regal iz zaprtih in odprtih elementov ♪
  5.      préden  [dǝn] vez. (ẹ̑) v časovnih odvisnih stavkih 1. za izražanje dejanja, ki se zgodi po dejanju nadrednega stavka: preden je odšla, je zaprla okna; otroci se radi pogovarjajo, preden zaspijo / s prislovom: še preden se je zavedel, so ga obkolili; brati je znal, že preden je šel v šolo / preden prideš na trg, zavij na levo 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: ne morem kupiti, preden ne dobim denarja ♪
  6.      prédeno  in predêno -a s (ẹ̑; é) knjiž. preja, zvita v več enako dolgih navojev: sušiti predena na drogu; kite so se ji razpustile in visele kakor predeno / predeno previti v klobčič / volno zviti v predeno; pren. misli so se mu zapletle v neurejeno predeno // ekspr. kar je temu podobno: okrog prsta ovija predeno brade / lasje so mu viseli v predenih ● knjiž. meša mu predeno preprečuje, ovira njegove načrte; prim. štrena ♪
  7.      predestilírati  -am dov. (ȋ) fiz. spremeniti tekočino v paro in to paro v tekočino: predestilirati nafto, vodo predestilíran -a -o: predestilirana voda ♪
  8.      predestinácija  -e ž (á) rel., po Kalvinu vnaprejšnja božja določitev človekovega zveličanja, pogubljenja: razpravljati o predestinaciji; pren. občutiti tragiko socialne predestinacije // nauk o tem: janzenistična predestinacija ♪
  9.      predestinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej določiti, nameniti za kaj: talent in delovna vnema sta ga predestinirala za velika dela predestiníran -a -o: biti predestiniran za znanstvenika; to področje je predestinirano za industrializacijo ♪
  10.      predéti  -dénem dov., predêni predeníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predeti dežnik iz ene roke v drugo; predeti meso na krožnik / predeti roko na odeji 2. nar. pretakniti, prepeljati: predeti trak skozi rob / predeti nit vdeti drugo nit v šivanko ♪
  11.      predgóvor  -a m (ọ̑) kratek sestavek pred knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu: napisati predgovor k drugi izdaji knjige; v predgovoru govoriti o namenu knjige ♪
  12.      predhóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste: predhodni osnutek; predhodna obravnava; zapisnik predhodne seje; predhodna vaja; predhodno poročilo // ki je glede na čas, vrstni red pred čim drugim iste vrste sploh: predhodni pogovori; predhodna izobrazba; predhodno naročilo / knjiž. predhodno plačilo, soglasje vnaprejšnje ◊ jur. predhodna pogodba predhódno prisl.: predhodno se dogovoriti; o tem so nas predhodno obvestili ♪
  13.      predhódnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od predhodnik: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic / predhodnica gibanja 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati kolono s predhodnico in pobočnico; močna predhodnica; sovražnikova predhodnica / četa je bila v predhodnici ♪
  14.      predhódnik  -a m (ọ̑) 1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo: direktorjev, predsednikov predhodnik; moj predhodnik v službi // kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim iste vrste: dramatik je presegel svoje predhodnike / na novem tipu letala smo odpravili napake njegovega predhodnika ♦ mat. predhodnik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno pred kakim drugim številom 2. kdor s svojo dejavnostjo pripravlja pojavitev, vpliva na razvoj nove smeri, novih spoznanj, zlasti v umetnosti, znanosti: predhodniki ilirizma; predhodniki in idejni utemeljitelji realizma ♪
  15.      predhódništvo  -a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri ♪
  16.      prèdígra  -e ž (ȅ-ȋ) 1. lit. posebni, uvodni prizor dramskega dela: za boljše razumevanje je delu napisal še predigro; pren. ogrožanje malih držav je predigra velikih spopadov 2. muz. uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela: Bachove koralne predigre za orgle; Wagnerjeve predigre h glasbenim dramam 3. publ. uvod, priprava: opisati stališča oseb v volilni predigri ♪
  17.      predíh  -a m (ȋ) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma ♪
  18.      predíhati  -am dov. (í ȋ) ekspr. 1. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa; nadihati se: predihali smo precej dima in prahu // prebiti, preživeti: veliko noči je moral predihati v tem zatohlem zraku 2. z intenzivnim dihanjem prečistiti: predihati pljuča ● žarg. knjigo je v enem dnevu predihal prebral; žarg. možak je v življenju predihal veliko vina popil, izpil predíhan -a -o: predihan zrak izrabljen; predihana pljuča ♪
  19.      predikánt  -a m (ā á) v protestantskem okolju, nekdaj kdor poklicno ali nepoklicno pridiga, pridigar: predikanti so takrat morali zapustiti deželo / protestantski predikant ♪
  20.      predikát  -a m (ȃ) 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovom ∙ publ. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti ♪
  21.      predimenzioníranost  -i ž (ȋ) publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja ♪
  22.      predimenzionírati  -am dov. (ȋ) publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije: predimenzionirati oklep tanka; predimenzionirati učilnice / predimenzionirati proizvodnjo // prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici, preceniti: svoj delež pri uspehu je predimenzioniral; predimenzionirati napake, probleme / vso stvar so neodgovorno predimenzionirali predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge ∙ publ. predimenzionirane kretnje nenaravne ♪
  23.      predírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati ◊ geol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika ♪
  24.      predíren  -rna -o prid. (ȋ) 1. ki se da predreti: predirna in nepredirna plast 2. skozi katerega se da priti: težko predirno grmovje 3. močen in neprijetno visok; predirljiv: imeti prediren glas; predirni žvižgi 4. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga; predirljiv: prediren pogled; imeti predirne oči 5. redko hud, oster: prediren mraz / predirna bolečina 6. knjiž. prodoren: prediren mislec predírno prisl.: predirno ga je gledal; zvonec je predirno zabrnel; biti predirno oster ♪
  25.      predírjati  -am dov. (ȋ) 1. dirjajoč priti z enega konca česa na drugega: predirjati ulico na konju / sel je predirjal vso deželo / vso dolgo pot je predirjal dirjal / ekspr. vsak dan večkrat predirja stopnice preteče, prehodi 2. dirjajoč prehiteti: črni konj je predirjal belega ♪

   26.250 26.275 26.300 26.325 26.350 26.375 26.400 26.425 26.450 26.475  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA