Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (2.600-2.624)


  1.      nahrulíti  in nahrúliti -im dov. (ȋ ú) grobo, glasno ozmerjati, ošteti: odposlance je nahrulil in nagnal; nahrulil jo je, zakaj ni prišla; nahruliti koga kot psa zelo ♪
  2.      nahúditi  -im tudi nahudíti -ím dov., nahúdil (ú ȗ; ȋ í) star. narediti, storiti kaj hudega: to ti je ona nahudila / tudi zima jim ne more nič nahuditi nahúditi se, tudi nahudíti se razjeziti se: oče se je zelo nahudil nad njim ♪
  3.      nahúkniti  -em dov. (ú ȗ) redko z izdihom zraka orositi, ovlažiti: nahukniti zrcalo ♪
  4.      nahvalíti  in nahváliti -im dov. (ȋ á) izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja: ne morejo ga nahvaliti; ti se nahvalijo med seboj ♪
  5.      najáviti  -im dov. (á ȃ) narediti, da je prihod koga vnaprej znan: odprl je vrata in ga najavil; glasno najaviti gosta; najavil se mu je že teden dni prej // narediti, da postane kaj vnaprej znano: na seji je najavil svoj odstop; najaviti zanimivo predavanje najávljen -a -o: ni ga sprejel, ker ni bil najavljen ♪
  6.      najdítelj  -a m (ȋ) kdor najde kaj izgubljenega, pozabljenega: najditelj je izročil uro lastniku; najditelj aktovke, psa / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi ♪
  7.      najdíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od najditelj ♪
  8.      najezíti se  -ím se dov., najézil se (ȋ í) v jezi, jezenju doseči veliko, preveliko mero: največ se je najezil nad najstarejšim / ko so se najezili, so se začeli dogovarjati ♪
  9.      najéžiti  -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščiti najéžiti se, tudi naježíti se 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku 2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o: naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno ♪
  10.      nakáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. ekspr. razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nakačil / nakačiti koga proti komu nahujskati, naščuvati 2. nar. zelo nabrusiti, naostriti: nakačiti britev ♪
  11.      nakadíti  -ím dov., nakádil (ȋ í) 1. s kajenjem priti do določene količine dima: sedel je v dimu, ki ga je čez dan nakadil 2. nekoliko okaditi: to meso ste samo nakadili, ne pa prekadili nakadíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po kajenju: gostje so se nakadili; za dolgo se je nakadil cigaret nakajèn -êna -o 1. deležnik od nakaditi: nakajene jetrne klobase 2. pog., ekspr. pijan: gostje so že nakajeni; domov je prišel precej nakajen ♪
  12.      nakalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nakaliti: nakalitev krompirja ♪
  13.      nakalíti  -ím dov., nakálil (ȋ í) agr. z ustrezno temperaturo in vlažnostjo povzročiti kaljenje pred setvijo, sajenjem: krompir zmeraj nakalijo; nakaliti oves ♪
  14.      nakániti  -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) 1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil // nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda 2. zastar. zagosti: bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave ♪
  15.      nakáziti  -im tudi nakazíti -ím dov., nakázil (ā ȃ; ȋ í) skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz nakážen -a -o tudi nakažèn -êna -o: imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene ♪
  16.      nakípniti  -em dov. (í ȋ) nar. vzhodno vziti, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile ♪
  17.      nakísniti  -em dov. (í ȋ) postati nekoliko kisel, kiselkast: pustiti jagode, da nakisnejo; vino je nakisnilo ♪
  18.      nakít  -a m (ȋ) okrasni predmeti za nošenje na telesu: imeti, nositi nakit; bahati se z nakitom; modni nakit; skrinjica za nakit / pravi nakit iz dragih kovin in dragih kamnov / nadeli so si bojni nakit; pren., ekspr. retorični nakit ♪
  19.      nakíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nakit: nakitni predmeti / nakitna skrinjica ♪
  20.      nakítiti  -im dov. (í ȋ) star. olepšati, okrasiti: nakitile so nevesto; lepo se je nakitila / nakititi smrečico nakíten -a -o: s prstani nakitena roka; prim. nakičen ♪
  21.      nakítje  -a s (ȋ) 1. star. nakit: nadeti si nakitje 2. redko okrasni predmeti, okrasje: razstavljeno stekleno nakitje ♪
  22.      naklatíti  in naklátiti -im, tudi naklátiti -im dov. (ȋ á; á) 1. s klatenjem priti do določene količine česa: naklatiti košaro hrušk, sliv 2. slabš. reči, povedati: naklatil jim je vseh mogočih neumnosti naklatíti se in naklátiti se, tudi naklátiti se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po potepanju, pohajkovanju: ko se je naklatil po gozdu, je odšel še na polje / dovolj si se že naklatil po svetu ● ekspr. naklatili so se od vseh strani so prišli ♪
  23.      naklejíti  -ím tudi nakléjiti -im dov., nakléjil (ȋ í; ẹ̑) premazati s klejem: naklejiti deske, lepenko ♪
  24.      naklepíčiti  -im dov. (í ȋ) nav. 3. os., nar. zgoditi se, pripetiti se: Naj se nameri in naklepiči, da nam spet pošljejo .. tistega oficirja (F. Finžgar) ♪
  25.      nakléstiti  -im dov., nakléščen (ẹ́ ẹ̄) 1. s kleščenjem priti do določene količine česa, navadno vej: naklestiti kup vej / naklestili so smrečja za nastil 2. ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je spet naklestil; naklestiti s palico / partizani so naklestili sovražnikovo četo premagali ♪

   2.475 2.500 2.525 2.550 2.575 2.600 2.625 2.650 2.675 2.700  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA