Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (2.576-2.600)



  1.      nagnojíti  -ím dov., nagnójil ( í) redko pognojiti: njivo so že nagnojili
  2.      nagodíti  -ím dov., nagódil ( í) zastar. narediti, povzročiti: nehote sem to nagodil / grdo so mu jo nagodili; v šoli večkrat kakšno nagodi nagodíti se nav. 3. os., redko zgoditi se, pripetiti se: marsikaj se lahko še nagodi
  3.      nagomíliti  -im dov.) ekspr. nakopičiti, nagrmaditi: nagomiliti kup drv, predmetov; skale so se nagomilile na dnu brezna / pred vrati se je nagomililo veliko radovednežev nagnetlo
  4.      nagostíti  -ím dov., nagóstil; nagoščèn ( í) knjiž., redko pogostiti, postreči: lepo jih je nagostila nagostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: nagostili in nazabavali so se
  5.      nagovoríti  -ím dov., nagovóril; nam. nagovôrit in nagovorít ( í) 1. z besedo, stavkom začeti pogovor: nagovoriti neznanca na cesti; ni si ga upal nagovoriti; prijazno koga nagovoriti; nagovorila ga je po francosko; nagovoriti koga kakor dobrega znanca / nagovoril ga je s tovariš / nagovoril je vse navzoče pozdravil 2. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: nagovorila ga je, da je šel z njo; nagovoriti koga k čemu ● knjiž. veliko mi je nagovoril o njej povedal nagovoríti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po govorjenju, pripovedovanju: po ponovnem srečanju se kar nista mogla nagovoriti; nagovoriti se o čem nagovorjèn -êna -o: biti nagovorjen; sam.: nagovorjeni ni odgovoril
  6.      nagrabíti  in nagrábiti -im, in nagrábiti -im dov. ( á ; á ) z grabljenjem priti do določene količine česa: ves dan so grabili, pa so le malo nagrabili; nagrabiti voz listja // ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: nagrabiti bogastvo, denar; nagrabil si je veliko premoženje nagrábljen -a -o: nagrabljeno seno je namočil dež; nagrabljen denar
  7.      nagradítev  -tve ž () glagolnik od nagraditi: dobiti čestitke ob nagraditvi / nagraditev najboljših del
  8.      nagradíti  -ím dov., nagrádil ( í) 1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagraditi najzaslužnejše umetnike, znanstvenike; žirija ga je nagradila za odlično igro; rešitelja je bogato nagradil / nagraditi film, knjigo / nagradili so ga z dopustom / ekspr. nagraditi s ploskanjem // dati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagraditi izžrebane gledalce, kupce / nagraditi s knjigo, televizorjem / nagraditi z izletom, s pozornostjo 2. dati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagraditi dolgoletnega tajnika društva ● ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi nagrajèn -êna -o: nagrajeni umetnik; nagrajeno delo / ekspr. njegovi napori so bili nagrajeni z velikim uspehom
  9.      nagrbánčiti  -im dov.) narediti gube, zlasti na koži: zamišljeno je nagrbančila čelo; v starosti se koža nagrbanči / zaradi suše so se kaktusi nagrbančili nagrbánčen -a -o: nagrbančen obraz; koža je bila nagrbančena kakor jabolko spomladi
  10.      nagŕbiti  -im dov.) 1. dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: nagrbiti hrbet; mačka se je nagrbila 2. redko nagrbančiti: nagrbiti čelo / strah mu je nagrbil kožo nagŕbljen -a -o: nagrbljen hrbet; nagrbljen obraz
  11.      nagrdíti  -ím dov., nagŕdil ( í) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen ji je nagrdila obraz
  12.      nagrebéniti  -im in nagrebeníti -ím dov., nagrebénil (ẹ̄ ẹ̑; í) 1. dati čemu obliko grebena, grebenov: veter je nagrebenil morje; valovi so se nagrebenili 2. nagrbiti: pes je nagrebenil hrbet in jezno zarenčal
  13.      nagreníti  -grénem dov. ( ẹ́) knjiž., redko nagrebsti, nagrabiti: nagreniti žerjavico na kup
  14.      nagrmáditi  -im dov.) z grmadenjem spraviti skupaj: kamenje v dolini so nagrmadili hudourniki; pren., ekspr. nagrmaditi goro dokazov; nagrmaditi si bogastva nagrmáditi se priti kam, pojaviti se kje v veliki količini: v skladiščih se nagrmadijo zaloge blaga / ob kiosku se je nagrmadilo veliko ljudi; pren., ekspr. težke skrbi so se nagrmadile nanjo nagrmáden -a -o: na bregu nagrmadene ledene plošče; soba je nagrmadena z dragocenim pohištvom
  15.      nagrníti  in nagŕniti -em dov. ( ŕ) nar. nagrebsti, nasuti: nagrni še malo zemlje k roži / nagrnila je skledo fižola z mize nagrníti se in nagŕniti se knjiž. zgrniti se: vsi so se nagrnili na prvo predstavo; nagrniti se k vratom
  16.      nagromáditi  -im dov.) zastar. nagrmaditi: reka je nagromadila kup vejevja / na trgu se je nagromadilo mnogo ljudstva
  17.      nagubánčiti  -im dov.) narediti gube, zlasti na koži: nagubančiti čelo; koža na vratu se mu je nagubančila nagubánčen -a -o: nagubančen obraz
  18.      nagúliti se  -im se dov., nagúlila se in nagulíla se (ú) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: zgodovino se je nagulil, ker bo vprašan / naguliti se na pamet / si se že nagulil za izpit naučil, naštudiral
  19.      nahítro  in na hítro prisl. () izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko je šla mimo, ga je nahitro pogledala; nahitro pojesti // izraža, da se dejanje zgodi nepričakovano ali v nepričakovano kratkem času: nahitro se odločiti, poročiti; nahitro umreti // nav. ekspr. izraža, da je dejanje zaradi prehitrega delanja, opravljanja manj kvalitetno: nahitro izdelati; nalogo sem samo nahitro pregledal; nahitro pripravljen nastop
  20.      nahítroma  prisl. () redko nahitro: nahitroma narejeno delo
  21.      nahladíti se  -ím se dov., nahládil se; nahlajèn ( í) nekoliko se prehladiti: spet se je nahladil in začel kašljati
  22.      nahodíti se  -hódim se dov., nahójen ( ọ́) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hoji: ko se nahodi, spet sede k pisalni mizi / hitro si se nahodila 2. v hoji, hojenju doseči veliko, preveliko mero: zelo smo se nahodili; za danes si se dovolj nahodil / od goric do sem se kar nahodiš ● ekspr. ta se je pa nahodil po sodiščih imel je veliko opraviti s sodišči
  23.      nahraníti  in nahrániti -im dov. ( á ā) redko privarčevati, prihraniti: v treh letih je kar precej nahranil; nahraniti si potrebno vsoto denarja
  24.      nahraníti  in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. ( á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati
  25.      nahrulíti  in nahrúliti -im dov. ( ú) grobo, glasno ozmerjati, ošteti: odposlance je nahrulil in nagnal; nahrulil jo je, zakaj ni prišla; nahruliti koga kot psa zelo

   2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA