Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (25.550-25.574)


  1.      poročeválstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) nav. ekspr. poročevalska dejavnost: v tej državi je poročevalstvo precej razvito / razgledano gledališko poročevalstvo poročevalci // redko poročanje (o čem): prva knjiga je pisana leposlovno, druga pa je na ravni poročevalstva ♪
  2.      poročílce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od poročilo: brati, sestaviti poročilce; kratko, šaljivo poročilce ♪
  3.      poročílo  -a s (í) 1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati // tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pismeno, ustno poročilo // mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila 2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo ◊ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah ♪
  4.      poróčnik  -a m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od podporočnika, ali nosilec tega čina: kapitani in poročniki / napredovati v poročnika ♦ navt. poročnik trgovske mornarice čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina; voj. poročnik najnižji oficirski čin v mornarici, ali nosilec tega čina; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina ♪
  5.      poròd  in pôrod -óda m (ȍ ó ọ́) ločitev ploda od matere na koncu nosečnosti: porod je potekal v redu, se je začel; dobro je prestala porod; pripravljati se na porod; po številnih porodih je precej oslabela; imela je težek porod; porod je bil lahek / mati mu je umrla na porodu / dopust ob porodu porodniški dopust / normalni, prezgodnji porod; pren., knjiž. bil je pri porodu revije ∙ star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila ♦ med. kleščni porod pri katerem se uporabi posebna, kleščam podobna priprava; porod s carskim rezom // zastar. otrok, potomec: ni imel svojega poroda; dobila sta porod ♪
  6.      porodníca  -e ž (í) knjiž. mati, roditeljica: porodnica veliko otrok; pren. ve že svetla zarja, dneva porodnica, da jo ljubim (F. Prešeren) ♦ rel. Božja porodnica Kristusova mati ♪
  7.      poròg  -óga m (ȍ ọ́) zelo očitno, grobo izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: bal se je njihovega poroga; ni se hotela izpostaviti porogu; komaj opazen porog / v njegovih besedah je čutila prikrit porog / govorila je z rahlim porogom; s porogom je pokazal nanj / vse so mu pobrali, le denar so mu kakor v porog pustili ∙ ekspr. biti komu v porog zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za roganje // izraz, ki kaže tak odnos: v očeh mu je ostal porog / ustnice so se mu zakrivile v zaničljiv porog ♪
  8.      porógati se  -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti ♪
  9.      porogljív  -a -o prid. (ȋ í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede porogljívo prisl.: porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati ♪
  10.      porogljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost porogljivega: jezila jo je njegova porogljivost / v pripombi je bilo čutiti porogljivost / zavrnila ga je s komaj opazno porogljivostjo ♪
  11.      pôrok  tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́) 1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice ♦ fin. menični porok ki je podpisan na menici 2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja ● star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca ♪
  12.      poróka  -e ž (ọ̑) obred, s katerim moški in ženska postaneta pred družbo, javnostjo priznana kot mož in žena: poroka je bila zelo slovesna; iti k poroki / opraviti poroko / cerkvena, civilna poroka // glagolnik od poročiti: praznovati, proslavljati poroko; dolgo odlaša s poroko / razdreti nameravano poroko; privoliti v poroko / po poroki je ostala na domu ● biserna šestdesetletnica, srebrna petindvajsetletnica, zlata poroka petdesetletnica poroke ♪
  13.      porokováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim / te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo ♪
  14.      porómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko; pren., ekspr. poromati na Prešernov grob 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi ♪
  15.      poropotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju ● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo ♪
  16.      poróštvo  -a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir ♪
  17.      poroštvováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. jamčiti, garantirati: listina jim je poroštvovala svobodo / pripravljeni so bili poroštvovati za resničnost njegovih izjav ∙ zastar. ker je poroštvoval, mora zdaj plačevati bil porok ♪
  18.      porózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov // prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno ♪
  19.      pórta 2 -e ž (ọ̑) rel. prostor ob glavnem vhodu v samostan: čakati na porti / samostanska porta ◊ zgod. Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor ♪
  20.      portábel  [bǝl] prid. neskl. (á) žarg., adm., navadno v zvezi s pisalni stroj prenosen: kupiti portabel pisalni stroj ♪
  21.      portál  -a m (ȃ) arhit. arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo: portal stare katedrale; portal palače z dvema atlantoma / gotski portali ◊ gled. arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini; grad. posebej oblikovan vhodni, izhodni del predora ♪
  22.      pórtik  -a m (ọ̄) um. pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo: portik stare rimske cerkve ♪
  23.      portón  -a m (ọ̑) nar. zahodno vhod zlasti na kraško dvorišče, navadno kamnit: ustaviti se pred portonom ♪
  24.      portoríka  -e ž (ȋ) nekdaj cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od kube: kaditi portoriko ♪
  25.      portrét  -a m (ẹ̑) umetniška upodobitev osebe, oseb navadno s poudarkom njihove individualnosti: naslikati portret; portret je obesil na steno; družinski, ženski portret; portret starca / razstava portretov / Bergantov portret ki ga je naredil, naslikal Bergant; pren. duhovni, umetniški portret igralca, pisatelja // ekspr. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: to je najlepši ženski portret v njegovih romanih / dramatik je v svojih delih ustvaril veliko portretov ♪

   25.425 25.450 25.475 25.500 25.525 25.550 25.575 25.600 25.625 25.650  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA