Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (25.525-25.549)


  1.      poravnáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom 2. jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je predlagal strankama poravnavo / skleniti poravnavo / izvensodna, sodna poravnava // postopek za dosego tega sporazuma: udeležiti se poravnave; vabilo za poravnavo ♪
  2.      poràz  -áza m (ȁ á) dejstvo a) da je kdo premagan: prvi zmagi je sledil poraz; hud, popoln, sramoten, uničujoč poraz / sovražna vojska je doživela poraz / poraz domače reprezentance / poraz pri volitvah / moralni, politični poraz ∙ ekspr. te težnje so doživele poraz se niso mogle uveljaviti, so bile zavrnjene b) da kdo ne uspe v svojih prizadevanjih, željah: zadnji poraz jo je zelo prizadel; preboleti, priznati poraz / doživeti življenjski poraz ♪
  3.      porazdáti  -dám dov., 2. mn. porazdáste in porazdáte; porazdál (á) drugega za drugim razdati: obleko je porazdal znancem / napitnino je že porazdal ♪
  4.      porazdeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: enakomerno porazdeljevati delce v tekočini b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: porazdeljevati delo, dobrine / pravično porazdeljevati pomoč 2. deliti na več približno enakih delov, enot: izletnike so porazdeljevali v skupine ♪
  5.      porázen  -zna -o prid. (á ā) ekspr. zelo neugoden, negativen: ni se zavedal poraznega vpliva svojih besed; ta podatek, zaključek je porazen; posledice so bile porazne / narediti porazen vtis / jezik in stil sta v tem delu porazna zelo slaba, nekvalitetna; porazno higiensko stanje v zdravstveni ustanovi zelo slabo, neprimerno // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, močni obliki: spoznali jih boste po porazni bledici na licih; razlika med njima je porazna zelo velika; doživel je porazno razočaranje hudo porázno prisl.: novica je nanje delovala, vplivala porazno; porazno slaba udeležba ♪
  6.      porazírati  -am dov. (ȋ) pog. obriti: brivec ga je poraziral; vsako jutro se porazira; travnik je bil pokošen, kot bi ga poraziral ∙ ekspr. porazirati gozd izsekati ♪
  7.      porazuméti se  -úmem se stil. -uméjem se dov., tudi porazúmel se; porazúmljen (ẹ́ ȗ, ẹ̑) zastar. sporazumeti se, dogovoriti se: čas je, da se porazumemo / z vsemi se je lahko porazumela ♪
  8.      porcelán  -a m (ȃ) loščena žgana glina najboljše vrste: kip, krožnik iz porcelana // izdelek iz take gline: ima veliko porcelana; omara za porcelan; bila je krhka in nežna kot porcelan / ročno poslikan kitajski porcelan ◊ teh. elektrotehnični porcelan ki se uporablja v elektrotehniki ♪
  9.      porcelánka  -e ž (ȃ) knjiž. porcelanasta pipa: kaditi iz dolge porcelanke ◊ petr. porcelanka kaolin; zool. pisana porcelanka morski polž z lisasto porcelanasto hišico, Cypraea tigris ♪
  10.      pórcija  -e ž (ọ́) 1. določena, natančno odmerjena količina jedi: porcije so bile vsak dan manjše; povečati, zmanjšati porcije / delati porcije / naročiti dve porciji golaža in porcijo krompirja / ekspr. svojo porcijo je že pojedel / pečenko je razrezala na porcije / dvojna porcija; mala porcija 2. ekspr., z oslabljenim pomenom količina jedi sploh: vzela si je veliko porcijo krompirja / pojedel je celo porcijo pečenke zelo veliko // izraža visoko stopnjo: potrebna mu je bila precejšnja porcija poguma / dobil je krepko porcijo udarcev 3. žarg., voj. vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: jesti iz porcije; s porcijami v rokah so stali pred kotlom ♪
  11.      pordečéti  -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í) postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči pordečèl in pordečél -éla -o: pordečela koža ♪
  12.      porêči  -rêčem dov., porêci porecíte; porékel porêkla (é) izraziti misli, stališča z besedami: jutri pojdem k njemu in mu porečem, naj se vrne; ali si pomislil, kaj porečejo ljudje; umolknila je in čakala, kaj porečejo drugi / redko gotovo bo kdo porekel, zakaj nismo storili drugače rekel ♪
  13.      porêklo  -a s (é) s prilastkom 1. značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor: raziskovati poreklo ameriškega prebivalstva / ljudje različnega narodnostnega porekla / pisatelj je španskega porekla rodu // značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoje poreklo; biti meščanskega porekla / socialno poreklo učencev 2. značilnost glede na nastanek: raziskovati poreklo pravljice / označba porekla blaga / publ., z oslabljenim pomenom nekaj hotelov je novejšega porekla novejših ♪
  14.      porepkáti  -ám tudi porépkati -am tudi porêpkati -am dov. (á ȃ; ẹ̑; ȇ) ekspr. pomahati z repom: pes je porepkal in pritekel k njemu ♪
  15.      porézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem zgornje, končne dele a) odstraniti: porezati ves peteršilj; porezati veje b) skrajšati: živali porezati kremplje; porezati si nohte 2. raniti na več mestih: porezal ga je po rokah; porezati se z britvijo, črepinjami, steklom ● ekspr. porezati glave upornikom ubiti, usmrtiti jih; publ. porezati korenine mali kmetijski proizvodnji preprečiti njen nadaljnji razvoj in obstoj; pog. porezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; žarg., šport. pri zadnji vaji so mu sodniki porezali preveč točk odbili, vzeli porézan -a -o: porezani nohti ♪
  16.      porezílnik  -a m (ȋ) vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik ♪
  17.      porfírski  -a -o prid. (ȋ) petr. podoben porfirju: porfirska kamnina / porfirska struktura andezita ♪
  18.      poríbati  -am dov. (ȋ) z ribanjem očistiti: poribati pod, stopnišče, tla / poribati hodnik, kuhinjo; ulica je čista, kot bi jo poribali // ekspr. podrgniti: s snegom mu je poribal lica; z obema rokama si je trdo poribal obraz / poribal sem si oči pomencal poríban -a -o: poribano stopnišče ♪
  19.      porísati  -ríšem dov. (ȋ) s črtami izpolniti: porisal je list za listom / vrata in stene je porisal s kredo počečkal // z risanjem okrasiti: z rožami porisati skrinjo porísan -a -o: s cveti porisana ruta; risanka je porisana ♪
  20.      porívati  -am nedov. (í) 1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil // s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej 2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš 3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu ∙ pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali // navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost 4. vulg. spolno občevati porivajóč -a -e: šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček ♪
  21.      porjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo ♪
  22.      pòrka  medm. (ȍ) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: porka, vse gre narobe / porka madona porkamadona ♪
  23.      pòrkamadôna  in pòrkamadóna in pòrka madôna in pòrka madóna medm. (ȍ-ȏ; ȍ-ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ustavi jih, porkamadona ♪
  24.      pornográf  -a m (ȃ) kdor piše pornografska dela: očitali so mu, da je pornograf ♪
  25.      poróčati 1 -am nedov. (ọ́) seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pismeno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je upor zadušen / ekspr. vsako jutro mu je hodil poročat pripovedovat, ga obveščat // seznanjati koga s čim sploh: poročati o dogodkih, proslavi, sestanku; natančno poročati; po en član skupine je poročal o delu v skupini // star. sporočati: v pismu ji poroča, da je odpotoval / njegovo voljo je hitro poročal podrejenim ♪

   25.400 25.425 25.450 25.475 25.500 25.525 25.550 25.575 25.600 25.625  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA