Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (25.475-25.499)


  1.      popotovánje  tudi popótovanje -a s (ȃ; ọ̑) glagolnik od popotovati: popotovanje po domovini / iti na popotovanje; na popotovanjih spoznati kraje in ljudi / popotovanje z letalom / Levstikovo Popotovanje iz Litije do Čateža ♪
  2.      popotováti  -újem tudi popótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) premikati se iz kraja v kraj: vse počitnice sta popotovala; popotovati po svetu; popotovati s prijatelji / popotovati po železnici potovati ♪
  3.      pòpotrésen  -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) po določenem potresu: popotresne delovne akcije b) po potresu leta 1895 v Ljubljani: popotresna arhitektura / predpotresna in popotresna Ljubljana / popotresna doba ♪
  4.      popráskati  -am dov. (á) 1. krajši čas praskati: popraskati psa po glavi; popraskaj me po hrbtu; pes popraska po vratih; popraskati se po vratu, za ušesi; brezoseb. po vratih je popraskalo / ko je popraskal po zidu, je zagledal pod ometom ostanek slike 2. povzročiti praske; opraskati: pes ga je ugriznil in popraskal / trnje ga je popraskalo; pri padcu se je popraskal ● žganje ga je prijetno popraskalo po grlu povzročilo pekoč občutek popráskati se z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izraziti to, kar določa sobesedilo: popraskal se je za ušesi, ne vedoč, kaj bi odgovoril popráskan -a -o: biti popraskan po rokah ♪
  5.      pôprast  -a -o prid. (ó) tak kot pri popru: poprast okus gobe ◊ bot. poprasta mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica ♪
  6.      popráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od popraviti ali popravljati: poprava strehe / poprava nalog je naporno delo / zahtevati popravo škode / dati stroj v popravo popravit / kdaj bodo končane vse poprave pri hiši popravila 2. šol. postopek, ko učenci odpravljajo napake, ki jih je učitelj ugotovil v (šolski) nalogi: pred popravo je profesor obravnaval glavne napake; poprava matematične, slovenske naloge; učitelj zahteva še popravo poprave / danes smo pisali popravo ◊ mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno ♪
  7.      poprávek  -vka m (ȃ) 1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika ♦ tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami // kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala - s popravki od pet do deset metrov 2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek 3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše 4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost ♪
  8.      popráven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na popravo: popravni postopek ♦ šol. popravni izpit izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; sam.: žarg. lani je imel dva popravna popravna izpita ♪
  9.      popravílo  -a s (í) 1. kar se uresničuje s popravljanjem: koliko ste plačali za popravilo; tovorni avtomobil po generalnem popravilu prodam / mn.: popravila so končana; delavnica za servisna popravila / dobiti pralni stroj iz popravila; dati čevlje v popravilo popravit; aparat je v popravilu 2. glagolnik od popraviti: popravilo čevljev, stroja, ure ♪
  10.      poprávljati  -am nedov., stil. popravljájte; stil. popravljála (á) 1. odpravljati okvaro, poškodbo česa: popravljati čevlje, dežnike; ali zna popravljati šivalne stroje / kje popravljajo igrače // delati kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popravljati cesto, streho // dajati ustreznejšo, primernejšo obliko: popravljati staro hišo / popravljati verze mlajšim pesnikom 2. povzročati, da kaj postane boljše; izboljševati: popravljati načrt; pog. dobro naredi, da ne bo treba popravljati za teboj / ti ukrepi popravljajo stanje; položaj se popravlja / vreme se popravlja 3. ugotavljati in odpravljati jezikovne, stilistične napake v tekstu: popravljati besedilo; profesor popravlja naloge / učitelj ga je poslušal in včasih popravljal / popravljati matematične naloge 4. delati, da kaj slabega ne obstaja več: popravljati krivice 5. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravljati bolniku blazino; popravljala je otroku kapico; ko je bilo vse naloženo, je bilo treba tu in tam še kaj popravljati in preložiti; presedal se je in se popravljal na stolu; popravljati si nogavice / popravljati si lase s čela / popravljati z grebljico ogenj, žerjavico 6. dopolnjevati, deloma spreminjati prej povedano: brž je začel popravljati svojo izjavo / saj nisem Janez, Tone sem, ga je popravljal / dov., navadno pri radijskem, televizijskem napovedovanju predstava se začne ob sedmih. Popravljam: ob osmih ● ekspr. pisatelj v noveli popravlja življenje olepšuje ◊ agr. popravljati vino izboljševati kakovost vina z dodajanjem sladkorja moštu ali z uravnavanjem kislosti vina poprávljati se nav. ekspr. postajati (bolj) zdrav, krepek: bolnik se že popravlja / po dežju se je rastlina začela hitro popravljati popravljáje: stal je pred ogledalom, popravljaje si kravato popravljajóč -a -e: ozrla se je, leno popravljajoč si lase ♪
  11.      popravljávec  -vca m (ȃ) kdor (poklicno) kaj popravlja: popravljavec ni mogel popraviti pralnega stroja; popravljavec glasbil / popravljavec je slogovne napake spregledal; ekspr. popravljavec nazorov ♪
  12.      popravljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da popraviti: težko popravljiva poškodba stroja ♪
  13.      popréčnica  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. povprečna ženska: toliko blaga porabi poprečnica za krilo 2. knjiž. prečnica: križ z eno daljšo in dvema krajšima poprečnicama / iti po poprečnici po bližnjici ♪
  14.      popredmétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od popredmetiti: popredmetenje ideje / popredmetenje bivanja in družbenih odnosov; popredmetenje človeka ♪
  15.      poprédnji  -a -e prid. (ẹ̑) star. 1. sprednji, prednji: pokrit poprednji prostor stavbe 2. vnaprejšnji, predhoden: poprednja preiskava ♪
  16.      popréj  prisl. (ẹ̑) prej: malo poprej si me nekaj vprašal; nekaj dni poprej je bil še zdrav / težko je prositi človeku, ki je poprej ukazoval; delal je po poprej narejenem načrtu; ona je stala in ga gledala kakor poprej; zdaj je bolj previden kakor poprej / star., v vezniški rabi še zadnji pozdrav, poprej ko grem preden ♪
  17.      poprêsti  -prêdem in poprésti -prédem dov., stil. poprèl poprêla in popréla (é; ẹ́) s predenjem porabiti: vse predivo so že popredle ∙ mačka se je podrgnila obenj in komaj slišno popredla krajši čas predla ♪
  18.      popŕhati  -am dov. (r̄) z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprha ● ekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti popŕhan -a -o: s snegom poprhane skale ♪
  19.      poprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv ♪
  20.      poprijéti  -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo // začeti, navadno za kom a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja ● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač ♪
  21.      popríšče  -a s (í) knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču ● publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče ♪
  22.      pôprnica  -e ž (ȏ) posodica za poper: postaviti poprnico na mizo ♪
  23.      pôprov  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na poper: poprovo zrno / poprov okus // navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: čaj iz poprove mete ◊ bot. poprova mlečnica užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa, Lactarius piperatus ♪
  24.      pôprovka  -e ž (ó) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Peperomia: presaditi poprovko ● nar. užitna lističasta goba bele barve in pekočega okusa; poprova mlečnica ♪
  25.      popŕsje  -a s (ȓ) 1. doprsni kip ali doprsna podoba: odkriti bronasto poprsje pesniku; grbi in poprsja starih vladarjev / portretno poprsje 2. prsi: čez poprsje je imel jermen / ženska z močnim poprsjem ♪

   25.350 25.375 25.400 25.425 25.450 25.475 25.500 25.525 25.550 25.575  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA