Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (25.425-25.449)


  1.      poosébljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od poosebiti: poosebljenje sonca, zvezd / osebe v črtici so samo poosebljenje lepote in hrepenenja ♦ lit. poosebljenje in druge metafore ♪
  2.      poosébljenost  -i ž (ẹ̑) poosebljenje, poosebitev: on je poosebljenost nemškega duha tiste dobe ♪
  3.      poostrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. delati kaj (bolj) strogo: cenzuro so neprenehoma poostrovali 2. knjiž. delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostrovati kriterije 3. nav. ekspr. večati, krepiti: poostrovati napad, vpliv; socialna nasprotja so se poostrovala ♪
  4.      popacáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo popacán -a -o: popacan prt; biti ves popacan ♪
  5.      popackáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: popackati knjigo; popackati se s črnilom // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popackati obleko; otrok se je popackal; popackati se pri jedi ● slabš. v življenju je popackal veliko papirja napisal veliko slabih del popackán -a -o: popackan otrok; s črnilom popackan zvezek; ves je popackan po obrazu ♪
  6.      popáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od popačiti: popačenje volilnih rezultatov je razburilo ljudi; popačenje resnice / popačenje pokrajine z neprimernimi stavbami ◊ elektr. nezaželena sprememba signala, ki se pojavi med dvema točkama prenosnega sistema ♪
  7.      popáčenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost popačenega: smejal se je svoji popačenosti v ogledalu / ekspr. popačenost jezika, besed / star. z operacijo popraviti popačenost njegovega obraza iznakaženost / star. moralna popačenost pokvarjenost, izprijenost ♪
  8.      popádati 1 -am dov. (ā ȃ) 1. drug za drugim pasti: vrgel je kroglo in keglji so popadali / vse listje je popadalo z drevja / avtobus je sunkovito ustavil in potniki so popadali; ekspr.: od utrujenosti so popadali na klop se brez moči usedli; ženske so popadale na kolena pokleknile 2. biti drug za drugim ubit v boju: med osvobodilnim bojem je v gozdovih popadalo mnogo ljudi ∙ vsa živina mu je popadala poginila 3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: skoraj ves razred je popadal iz matematike / nekaj jih je popadalo pri maturi ♪
  9.      popádati 2 -am nedov. (ā ȃ) nav. ekspr. 1. močno, sunkovito prijemati: popadala sta drug drugega in si pulila predmet iz rok / pes je popadal tatove za hlačnice; jastreb popada zajca s kremplji // rad napadati z zobmi: nekateri konji, psi popadajo 2. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: večkrat ga popada slabost / ob vsakem naporu ga je popadal kašelj / popada ga besnost, jeza, žalost; ponoči ga popada strah ♪
  10.      popádek  -dka m (ȃ) nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka ∙ ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
  11.      popárek  -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: piti poparek / kamilični, slezov poparek / otrobov poparek za obkladke ♪
  12.      popárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost ♪
  13.      popásti  -pádem dov., stil. popàl popála (á ā) 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo; popasti priložnost // z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: popadel je aktovko in zbežal 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma ga je popadla slabost / večkrat ga popade kašelj / popadla jo je groza, jeza, žalost; popadel ga je strah in začel je bežati / popadel ga je jok, smeh; brezoseb. nenadoma ga je popadlo / čistil je puško, da je ne bi popadla rja 3. star. drug za drugim pasti: vsako leto jim popade na tla precej jabolk ● ekspr. saj res, kako je bilo, je brž popadla rekla; star. biriči so ga popadli prijeli, zgrabili; ekspr. kaj te je popadlo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to (nepremišljeno) dejanje; star. ženo je popadlo dobila je (porodne) popadke ♪
  14.      popásti  -pásem dov. (á) 1. pasoč se pojesti: živina je popasla travo; do golega popasti / popasti travnik / konji so popasli žito pasoč se poškodovali, uničili; pren., ekspr. sonce je popaslo še tistih nekaj krp snega 2. povzročiti, da žival kaj pasoč se poje: ne smeš popasti tiste trave, ker jo bom kosil / popasti obronke njiv; vse okrog hiše je že popasel / pastir je popasel sosedovo koruzo 3. krajši čas pasti: popasti kozo; malo še popasi, je še prezgodaj gnati domov; srna se je nekoliko popasla po travniku popásen -a -o: popaseno deteljišče ♪
  15.      pópčar  -ja m (ọ̑) vrtn. brstični ohrovt: gojiti popčar ♪
  16.      pópček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od popek: marelica je že pognala popčke / umiti otroku popček ♦ bot. velecvetni popčki gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju; spomladanska torilnica ♪
  17.      popêči  -pêčem dov., tudi popekó; popêci popecíte; popékel popêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: popeči meso, zrezke; na hitro popeči / popeči kruhove rezine na štedilniku 2. s pečenjem porabiti: popeči vso moko; polovico kostanja so že popekli popečèn -êna -o: popečen kruh z maslom ♪
  18.      pópek  -pka m (ọ̑) 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka ● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče ◊ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka ♪
  19.      popeljáti  -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol ♪
  20.      popéti  -pnèm dov., popél; nam. popét in popèt (ẹ́ ȅ) knjiž. zategniti, napeti: popeti jermen, pas / voz so morali večkrat popeti popéti se vzpeti se, dvigniti se: hotel se je popeti na vrh skale; popeti se na žival, v sedlo / popeti se na hrib, teraso ♪
  21.      popévka  -e ž (ẹ̑) 1. vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom: peti, poslušati popevke; domača, poulična popevka; to je avtor najpopularnejše popevke; festival popevk 2. nav. ekspr. umetniško nezahtevna pesem: poleg drugih pesmi je napisal tudi veliko popevk / peti popevke; pesem je vesela dijaška popevka ♪
  22.      popévkarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost popevkarjev: posvetiti se popevkarstvu; problemi slovenskega popevkarstva / popevkarstvo je postalo za nekatere najbolj kulturno razvedrilo ♪
  23.      popíhati  -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti ♪
  24.      popípati  -am tudi -ljem dov. (ȋ ȋ) nar. populiti: popipati lan / popipati ptiču perje ♪
  25.      popís  -a m (ȋ) glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja ♪

   25.300 25.325 25.350 25.375 25.400 25.425 25.450 25.475 25.500 25.525  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA