Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (25.225-25.249)



  1.      polóžnica  -e ž (ọ̑) obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki na določen tekoči ali žiro račun: izpolniti položnico / nakazati denar po položnici
  2.      pólpêta  -e [p] ž (ọ̑-é) srednje visoka peta: kupiti čevlje s polpeto
  3.      pólpísmenost  -i [p] ž (ọ̑-) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost
  4.      pólplátno  -a [p] s (ọ̑-á) tekst. tkanina z bombažno osnovo in lanenim votkom ali obratno: kupiti tri metre polplatna ♦ obrt. knjiga je vezana v polplatno hrbet ima prevlečen s platnom; zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polplatno [ppl.]
  5.      pólprofesionálen  -lna -o [p] prid. (ọ̑-) 1. nanašajoč se na nepoklicno, vendar plačano ukvarjanje z določeno dejavnostjo: polprofesionalni nogometaš, plesni učitelj / polprofesionalna liga // nanašajoč se na stalno, načrtno, vendar ne poklicno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; polpoklicen: polprofesionalno gledališče / polprofesionalno obdobje ansambla 2. ki je po kvaliteti med profesionalnim, poklicnim in amaterskim: doseči polprofesionalno raven
  6.      pólproletárec  -rca [p] m (ọ̑-) polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: kmetje se spreminjajo v polproletarce; siromašni kmetje in drugi polproletarci
  7.      pólproletariát  -a [p] m (ọ̑-) polit., soc. ljudje, ki se preživljajo z obdelovanjem lastnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu: izseljevanje polproletariata / kmečki polproletariat
  8.      pólsèn  -snà [s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen
  9.      pólsénca  -e [s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila
  10.      pólsládek  -dka -o [s] prid. (ọ̑-á) agr., v zvezi polsladko vino vino, ki ima v enem litru do 50 g sladkorja: polsladka in sladka vina
  11.      pólspánje  -a [s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju
  12.      pólstávek  -vka [s] m (ọ̑-) 1. lingv. stavek brez osebne glagolske oblike: uporabiti polstavek 2. muz. najmanjši oblikovni del skladbe, navadno v obsegu dveh taktov: fraza in polstavek
  13.      pólstebèr  -brà tudi pólstèber -bra [stǝb] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-; ọ̑-ǝ̀) um. polovica celega stebra, prislonjenega ob steno, arhitekturno ploskev: polstebri na fasadi
  14.      polstén  -a -o [s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat
  15.      polsténka  -e [s tudi ls] ž (ẹ̄) zool. gosenici podobna členasta žival s ščetinami mavričnih barv, ki živi na morskem dnu, Aphrodite aculeata
  16.      pólstíšje  -a [s] s (ọ̑-) lit. vsak od dveh s cezuro ločenih delov verza
  17.      pólt  -í [t] ž (ọ̑) barva (človeške) kože: imeti belo polt; biti rjave, temne polti / zagorela polt / Afričani črne polti / človek barvne polti ki ni bele rase // površina (človeške) kože, zlasti na obrazu: imeti gladko, lepo, nežno polt; polt brez izpuščajev in peg / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; ekspr. kurja polt ga obliva, spreletava se pojavlja, razširja po telesu, delu telesa navadno zaradi razburjenja, strahuzastar. s tem si ne boš rešil polti življenja; zastar. biti do polti premočen do kože
  18.      póltemà  -è in póltèma -e [tǝm] ž (ọ̑- ọ̑-; ọ̑-ǝ̀) ne popolna tema: ko se je oko privadilo polteme, je v kotu opazil zaboj / stopiti v poltemo
  19.      polténost  -i [t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek
  20.      póltêžek  -žka -o [t] prid. (ọ̑-é) 1. srednje težek: poltežki kamioni 2. šport., v zvezi poltežka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 75 in 90 kg: nastopiti v poltežki kategoriji; boksarski prvak v poltežki kategoriji
  21.      póltíh  -a -o [t] prid. (ọ̑- ọ̑-í) ki ni popolnoma tih: govoriti s poltihim glasom / poltiho petje póltího prisl.: poltiho žvižgati
  22.      póltnost  -i [t] ž (ọ̄) knjiž. čutnost, poltenost: vsi so poznali njegovo poltnost / poltnost v literaturi
  23.      póltónski 1 -a -o [t] prid. (ọ̑-ọ̑) težek pol tone: poltonski kamniti bloki // ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo
  24.      póltovornják  -a [t] m (ọ̑-á) poltovorni avtomobil: naložiti tovor na poltovornjak
  25.      póltrájen  -jna -o [t] prid. (ọ̑-ā) agr. ki ostane določen krajši čas užiten, dober: poltrajni kruh; poltrajne klobase, konzerve

   25.100 25.125 25.150 25.175 25.200 25.225 25.250 25.275 25.300 25.325  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA