Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (250-274)



  1.      bitúmenski  -a -o [tudi mǝn] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa; bitumenski premaz / bitumenski izdelki
  2.      bituminizírati  -am nedov. in dov. () grad. prepajati ali premazovati z bitumenom: bituminizirati lepenko
  3.      bituminózen  -zna -o prid. (ọ̑) petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci
  4.      bítva  -e tudi bítev -tve ž () star. bitka: bitva se vname; krvava bitva
  5.      blagobít  -i ž () zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda; duševna blagobit
  6.      blagoslovítev  -tve ž () glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele
  7.      blagoslovíti  -ím dov., blagoslóvil ( í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
  8.      blagovít  -a -o prid. () star. ki prinaša blaginjo, blagor: blagovite socialne reforme / urejeno in blagovito življenje
  9.      blagovítost  -i ž () star. blaginja, blagostanje: njegova blagovitost je rasla iz leta v leto // blaženost, sreča: spokojna blagovitost
  10.      blagovóliti  -im in blagovolíti -vólim dov. in nedov. (ọ́ ọ̑; ọ́) star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: cesar je blagovolil potrditi mestne pravice / iron. nisem »plagiator«, kakor se je blagovolil izraziti moj kritik
  11.      blátiti  -im nedov. (á ā) 1. jemati komu ugled, sramotiti: blatiti njegovo pošteno ime; blatiti ugled države; javno ga je blatil 2. star. mazati z blatom: blatiti hišni prag
  12.      blazíniti  -im nedov.) oblagati z mehko podlogo: blaziniti stole blazínjen -a -o: tovarna blazinjenega pohištva oblazinjenega
  13.      blázniti  -im nedov.) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami
  14.      blažítev  -tve ž () glagolnik od blažiti: blažitev bolečin; blažitev stanovanjske stiske / blažitev duha
  15.      blažíti  -ím nedov. ( í) 1. raba peša lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke 2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce blažèč -éča -e: blažeči učinek glasbe; prisl.: obkladki delujejo blažeče
  16.      bledíti  -ím nedov., blédi tudi blêdi ( í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
  17.      blêkniti  -em in blékniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj
  18.      bleskovít  -a -o prid. () zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje
  19.      bléščiti  -im nedov. (ẹ́) redko jemati vid, slepiti: sonce ga blešči; bliski mu bleščijo oči
  20.      blíniti se  -im se nedov.) redko razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček
  21.      blískniti  -em dov.) blisniti: utrinki blisknejo in obledijo; naglo, kakor bi blisknilo, ga je zgrabil / njene oči so blisknile / mimogrede je blisknila po njem / avto bliskne mimo
  22.      bliskovít  -a -o prid., bliskovítejši () ekspr. zelo hiter: bliskovit umik; dogodki se vrste z bliskovito naglico / bliskovit domislek ♦ voj. bliskovita vojna vojna, v kateri hoče napadalec z veliko hitrostjo in močjo napada doseči zmago bliskovíto prisl.: bliskovito je skočil pokonci
  23.      bliskovítost  -i ž () ekspr. izredna hitrost: bliskovitost napada, udarca
  24.      blísniti  -em dov.) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem 3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane
  25.      blítva  -e ž () pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati

   125 150 175 200 225 250 275 300 325 350  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA