Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (24.775-24.799)


  1.      podstát  -i ž (ȃ) knjiž. osnova, podlaga: raziskati podstat in genezo umetnine / njegova idejna usmeritev temelji na napačni podstati / ugotoviti za glasbo značilne podstati bistvene prvine, lastnosti ♪
  2.      podstáva  -e ž (ȃ) 1. kar se podstavi: poiskali so najrazličnejše podstave / za podstavo kozolca so uporabili betonske kvadre / kamnosek je izdelal podstavo za spomenik podstavek 2. knjiž. osnova, podlaga: idejne podstave gibanja; ta kritika temelji na napačni podstavi / izračunati na podstavi podatkov; razpisali so volitve na podstavi sklepa zbora po sklepu ● star. plašč s podstavo iz ovčje kože podlogo ◊ lingv. del tvorjene besede brez obrazil; besedna zveza, iz katere se delajo tvorjene besede ♪
  3.      pòdstávba  -e ž (ȍ-ȃ) publ. osnova, podlaga: ustvariti podstavbo gospodarstva / družbena podstavba ekonomska baza družbe ♪
  4.      podstávek  -vka m (ȃ) 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju ◊ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
  5.      podstáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah ♪
  6.      podstávljanje  -a s (á) glagolnik od podstavljati: podstavljanje posode / s podstavljanjem noge ga je hotel spotakniti ♪
  7.      podstréšek  -ška m (ẹ̑) star. 1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj ♪
  8.      podstríči  -strížem dov., podstrízi podstrízite; podstrígel podstrígla (í) s striženjem od spodaj skrajšati, odstraniti lase: frizer ga je samo podstrigel ♪
  9.      podsúti  -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ) 1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo // tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku 2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja podsúti se napolniti se z usipanjem: rov se je podsul // usuti se, navadno po strmini: konju se je pod zadnjimi nogami podsula zemlja podsút -a -o: reševanje podsutih rudarjev je trajalo vso noč ♪
  10.      podšív  -a m (ȋ) kar je podšito: klobuk z usnjenim podšivom / redko podšiv plašča se je strgal podloga ♪
  11.      podtáknjenec  -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci ♪
  12.      podtálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je, se nahaja pod zemljo, zemeljsko površino: podtalni rezervoarji; podtalni studenec / podtalni jedrski poskusi podzemeljski ♦ geogr. podtalna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem // knjiž. prikrit, skrit: podtalni tokovi človekove duševnosti / njene podtalne slutnje so se uresničile / podtalno rovarjenje / podtalna mreža tihotapcev skrivna 2. knjiž. ilegalen: podtalni krožki, sestanki / podtalni boj; podtalno delovanje podtálno prisl.: podtalno delovati ♪
  13.      podtálnež  -a m (ȃ) ekspr. kdor prikrito, skrito deluje z določenim namenom: v boju za oblast se je oprl na razne politične podtalneže ♪
  14.      pòdtékst  -a m (ȍ-ẹ̑) knjiž. prvine umetniškega dela, zlasti literarnega, ki posredno izražajo njegovo idejo, v njem prevladujoče čustvo, razpoloženje: prevajalcu je uspelo ohraniti tudi podtekst originala; igralci niso znali podati podteksta drame / liričnost romana se čuti predvsem v njegovem podtekstu / idejni podtekst romana / v podtekstu slikarjevih del prevladuje meditativnost ♪
  15.      podtíkati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. skrivaj dajati, polagati kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: podtikati igralne karte; ukradeno blago podtika različnim ljudem b) škodovati: podtika mu denar / tudi dokaze skuša podtikati / povsod so podtikali svoje agente // skrivaj dajati: vedno mu je podtikala kake dobrote 2. povzročati, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi kdo drug: podtika mu svoje misli / postalo mu je jasno, kaj mu ves čas podtika // pripisovati, prisojati kaj neresničnega: prav hudobno mu podtika; podtika mu grde namene 3. namenoma, skrivaj povzročati požar: niso mogli ugotoviti, kdo podtika / podtikati ogenj ∙ ekspr. stala je pri ognjišču in podtikala netila, kurila ♪
  16.      pòdtón  -a m (ȍ-ọ̑) navadno s prilastkom izražanje spremljajoč pojav, ki nakazuje kako čustvo, razpoloženje: pripovedovanje je imelo skrivnosten podton; govoril je z žalostnim podtonom / lirični podton povesti / razprava s polemičnim podtonom / ocena je dobila s tem podton negativne kritike ♪
  17.      podúhati  -am dov. (ū ȗ) z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal / poduhati vrtnico ● ekspr. tobaka niti ne poduha sploh ne kadi; pog., ekspr. dal ti bom poduhati šibo pretepel te bom; kaznoval te bom ♪
  18.      poduhóvljati  -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: plemenititi in poduhovljati človeka / pisatelj idealizira in poduhovlja ljubezen ♪
  19.      poduhóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od poduhoviti: poduhovljenje človeka; poduhovljenje in ponotranjenje / poduhovljenje ljubezni ♪
  20.      podúrhati  -am dov. (ȗ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro oditi, zbežati: podurhal jo je z doma; podurhali so jo kot kafra ♪
  21.      podúsnjica  -e ž (ȗ) vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: odstraniti podusnjico ♪
  22.      podúškati  -am dov. (ȗ) redko oddahniti se: ustavili so se in malo poduškali ♪
  23.      podvájati  -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videl ◊ lingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov; moči podvajajoče veselje ♪
  24.      podvéza  -e ž (ẹ̑) 1. trak, navadno gumijast, za pritrjanje nogavic, hlačnic: nositi podveze; črne nogavice s podvezami ∙ red hlačne podveze visoko angleško viteško odlikovanje ♦ navt. vrv, s katero se rob skrajšanega dela jadra pričvrsti na križ ali deblo 2. glagolnik od podvezati: podveza popkovnice ♪
  25.      podvézati  in podvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj a) pritrditi: podvezati nogavice / morala je podvezati krilo b) med. stisniti: podvezati popkovnico / podvezati odtrgano roko ◊ navt. podvezati jadro delno ga zviti, da je krajše podvézan -a -o: hlače je imel pod kolenom podvezane s trakom ♪

   24.650 24.675 24.700 24.725 24.750 24.775 24.800 24.825 24.850 24.875  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA