Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (24.100-24.124)



  1.      peteršìlj  tudi peteršílj -ílja m ( í; ) začimbna rastlina s temno zelenimi deljenimi listi in belim korenom: posejati, zaliti peteršilj; vejica peteršilja / sesekljati peteršilj in ga potresti po krompirju liste, vejice peteršiljabot. pasji peteršilj navadni steničjak
  2.      peteršíljček  -čka m () ekspr. manjšalnica od peteršilj: vsak peteršiljček moramo kupiti; greda za peteršiljček / dodaj juhi malo sesekljanega peteršiljčka sesekljanih listov, vejic peteršilja
  3.      péti  pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijolov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo
  4.      péti se  pnèm se nedov., pél se; nam. pét se in pèt se (ẹ́ ) knjiž. 1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel; molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni // premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi pelo; ptica se pne / megla se je začela peti / ekspr. ponos, volja se mu pneta krepita, naraščata 2. ekspr. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: na obeh straneh reke se pnejo hribi; pobočje se strmo pne / cesta se pne v ostrih zavojih / smreke so se pele proti nebu 3. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se pne mavrica; nad pokrajino se je pelo jasno nebo / most se v čudovitem loku pne čez reko 4. redko napenjati, nabrekati: mišice se mu pnejo / žile v sencih so se od razburjenja pele ● knjiž., ekspr. v organizaciji se je pel višje in višje vedno bolj je napredoval; knjiž., ekspr. škoda se pne v milijone škoda postaja zelo velika; knjiž., ekspr. v njem se je pela želja po maščevanju želel se je maščevati
  5.      pêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu pet: petek je peti dan v tednu; peti [5.] maj; hodi v peti razred; sedeti v peti vrsti; cesar Karel V. / pripelje se z vlakom ob peti (uri) 5h; 17h ∙ peta kolona pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese; ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; sam.: star. že v peto ga iščem petič; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze
  6.      petíca  -e ž (í) 1. pog. številka pet: prečrtati petico / petica vozi vsako uro tramvaj, avtobus številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobivati petice; v matematiki ima petico // nekdaj negativna ocena (v šoli): v spričevalu ni imel nobene petice 3. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet grošev: v dar je dobil dve petici / srebrna petica / šmarna petica z Marijino podobo na eni strani 4. igralna karta s petimi znaki: karova petica
  7.      petícija  -e ž (í) (višjim) organom oblasti namenjena pismena izjava za ureditev kake splošne zadeve; prošnja, zahteva: izročiti, predložiti peticijo; v peticiji se zahteva prepoved atomskih poskusov; peticija (poslana) na ministrstvo, vlado / peticijo je podpisalo več znanih osebnosti
  8.      pétindvájsetlétnica  -e ž (ẹ̑--ẹ̑) 1. petindvajseta obletnica: petindvajsetletnica osvoboditve, rojstva / praznovati svojo petindvajsetletnico 2. petindvajset let stara ženska: elegantna, prikupna petindvajsetletnica
  9.      pétinsédemdesetlétnica  -e [dǝm] ž (ẹ̑-ẹ́-ẹ̑) 1. petinsedemdeseta obletnica: petinsedemdesetletnica ustanovitve društva / praznovali so očetovo petinsedemdesetletnico 2. petinsedemdeset let stara ženska: operirali so neko petinsedemdesetletnico
  10.      pétka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka pet: napisati petko / peljati se s petko s tramvajem, avtobusom številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobiti petko; v spričevalu ima same petke 3. igralna karta s petimi znaki: križeva petka
  11.      pétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža pet ponovitev: petkrat dve je deset / kadar mišice delajo, jim priteče do petkrat več krvi ∙ ekspr. petkrat premisli, preden rečeš dobro
  12.      pétléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star pet let: petletna deklica 2. ki traja pet let: za kongrese so bili določeni petletni presledki / petletni visokošolski študij // ki je za dobo petih let: skleniti petletno delovno pogodbo / petletni plan
  13.      petlétka  -e ž (ẹ̑) petletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: druga petletka naj pospeši razvoj industrije; konec tretjega leta petletke
  14.      pêtlja  -e ž (é) 1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino: narediti petljo / na pletilki je imela petdeset petelj; pren. pot se je vlekla ob petlji reke 2. redko pentlja: v laseh je imela veliko rdečo petljo 3. redko zanka: zadrgniti petljo okrog ročaja ◊ obrt. nasnuti deset petelj narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju iz desetih petelj; pobirati petlje; desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove; verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo
  15.      pétmésten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) mat. ki sestoji iz petih mest: petmestno število / petmestni logaritem
  16.      petnajst...  ali pétnajst... in petnájst... in petnajst... prvi del zloženk (ẹ̑; á) nanašajoč se na število petnajst: petnajstdneven, petnajstlitrski
  17.      pétnajstdnéven  in petnájstdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) ki traja petnajst dni: udeleženci petnajstdnevnega seminarja; privoščil si je petnajstdnevne počitnice
  18.      pétnajstlétnica  in petnájstlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. petnajsta obletnica: slavita petnajstletnico poroke 2. petnajst let staro dekle: petnajstletnice in petnajstletniki
  19.      petokolonáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na petokolonaše ali peto kolono: petokolonaška agitacija / začeti s petokolonaškim delovanjem
  20.      petórček  -čka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsak od petih pri enem porodu rojenih otrok: rodila je petorčke 2. hiša s petimi popolnoma ločenimi stanovanji: zgraditi petorček / srednje stanovanje v petorčku
  21.      petórica  -e ž (ọ̑) skupina petih oseb: petorica športnikov je odpotovala na tekmovanje / znamenita petorica ruskih skladateljev // knjiž. skupina petih enot: analizirati petorico pesniških zbirk
  22.      petórka  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom skupina petih oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: ilegalna petorka 2. publ. skupina petih igralcev košarkarskega moštva, ki je trenutno določena za igro: petorka je bila ves čas zelo bojevita / o prvem mestu bo odločala tekma med sovjetsko in našo petorko
  23.      petpedíkati  -am nedov. () oglašati se z glasom petpedi: v žitu petpedika prepelica
  24.      pétrokemíja  -e ž (ẹ̑-) industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije // veda o tem: je inženir petrokemije
  25.      petroléj  -a m (ẹ̄) oljnata, vnetljiva tekočina, ki se uporablja navadno za razsvetljavo: pridobivati petrolej; čistiti s petrolejem; duh po petroleju / svetilka na petrolej ♦ kem. frakcija nafte z vreliščem med 180° in 300° C

   23.975 24.000 24.025 24.050 24.075 24.100 24.125 24.150 24.175 24.200  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA