Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (23.950-23.974)



  1.      pék  -a m (ẹ̄) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: izučiti se za peka; bil je dober pek
  2.      pekárna  -e ž () obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva: delati v pekarni; zmogljivost pekarne / rekonstrukcija pekarne / avtomatska pekarna v kateri se pripravlja in peče kruh v avtomatiziranih napravah; industrijska pekarna v kateri se izdeluje kruh industrijsko; parna pekarna v kateri se peče kruh v parnih pečeh // prodajalna kruha, peciva: kupiti kruh v pekarni; prodajalka v pekarni
  3.      pekèl  -klà tudi pèkel -kla [pǝkǝ] m (ǝ̏ ; ǝ̀) 1. v krščanstvu kraj, kjer trpijo pogubljeni: pekel, vice in nebesa / priti v pekel; goreti v peklu 2. ekspr. veliko trpljenje, bolečina, grozota: njeno življenje se je spremenilo v pekel; knjiga o taboriščnem peklu / v povedni rabi: doma je bil pekel; med bombardiranjem je nastal pravi pekel / z oslabljenim pomenom: pekel dvomov, ljubosumnosti; pekel vojne ● ekspr. delati komu pekel povzročati mu veliko trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. v ognjenem peklu je izgubilo življenje deset ljudi v ognju, požaru; bilo je kot v peklu zelo vroče; zelo hudorel. posmrtno trpljenje pogubljenih
  4.      pekèt  -éta m ( ẹ́) peketanje: zaslišati konjski peket / peket konjskih kopit
  5.      peketánje  -a s () glagolnik od peketati: slišal je peketanje konja / peketanje konjskih kopit
  6.      peketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu // peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas ∙ ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil peketáje: konj je peketaje zdirjal čez dvorišče
  7.      pékete  medm. (ẹ̑) posnema glas pri udarjanju kopit ob tla: pekete, pekete, so se bližali jezdeci
  8.      pékinški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Peking: pekinška industrija / pekinški pes pritlikav hišni pes s kratkim gobcem, visečimi uhlji, bujno, dolgo dlako in k hrbtu zavihanim košatim repomantr. pekinški človek človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga
  9.      peklénski  -a -o [pǝk] prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pekel: peklenska kazen / peklenski ogenj; peklensko žrelo / peklenski duh hudič 2. ekspr. hudoben, zloben: peklenski človek / peklenski načrt 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: peklenski mraz je zunaj; peklenski trušč; prestajati peklenske muke; peklenska vročina ● star. peklenski kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; star. peklensko brezno pekel peklénsko prisl.: peklensko jo je bolelo; podrtija je peklensko gorela; peklensko hudoben človek
  10.      peklò  -à in pèklo -a s ( ; ǝ̀) star. pekel: peklo in nebesa / priti v peklo / peklo boja / peklo imajo v hiši
  11.      pekočína  -e ž (í) knjiž. pekoča bolečina: čutiti pekočino; mazilo je omililo pekočino / tolažba mu je omilila pekočino v prsih ● star. sonce se je večkrat skrilo, zato pekočina ni bila posebno močna sončna pripeka; knjiž. rad pije pekočine žgane pijače
  12.      pélagra  in pelágra -e ž (ẹ̑; ) med. bolezen zaradi pomanjkanja vitamina B2: zboleti za pelagro
  13.      pelargónija  -e ž (ọ́) lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih: gojiti nageljne in pelargonije; okna s pelargonijami ♦ vrtn. angleška pelargonija z velikimi živobarvnimi temno lisastimi cveti v kobulih, Pelargonium domesticum; pasasta pelargonija z navadno rjavo progastimi dišečimi listi in raznobarvnimi cveti v kobulih, Pelargonium hortorum; viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka
  14.      pelerína  -e ž () 1. vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa: nositi pelerino; ogrniti se s pelerino; pelerina s kapuco; plašč in pelerina // temu podobno oblačilo za zaščito pred dežjem: kupiti otroku pelerino; brez dežnika ali pelerine ne moreš ven 2. obl. širokemu ovratniku podoben del oblačila, navadno plašča: plašč s pelerino in širokimi rokavi
  15.      pêlin  -ína m (é í) 1. zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa: na vrtu gojijo pelin in tudi žajbelj; dati, namočiti vršiček pelina v vino; grenek kot pelin 2. ekspr. kar je neprijetno, neugodno: v življenju je okusil veliko pelina; ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje / njegove besede so pelin / z oslabljenim pomenom pelin bridkega spomina
  16.      pelínkovec  -vca m (í) žganje z okusom po pelinu: piti pelinkovec; steklenica pelinkovca; janeževec in pelinkovec // redko pelinovec
  17.      pelínovec  -vca m (í) vino, v katerem je namočen pelin, navadno pripravljeno doma: piti, pripraviti pelinovec // redko pelinkovec: požirek pelinovca
  18.      pelír  -ja m () papir. tanek, sorazmerno trd brezlesni papir za finejše tiskovine in kopije: vstaviti v stroj dva pelirja; neskl. pril.: pelir papir
  19.      peljáti  péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz; peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi; peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti 4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče; vodič jih je peljal po mestu; peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi; železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je // omogočati, da kdo a) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj ● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo peljáti se premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke ∙ ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili pelján -a -o: peljan tovor
  20.      pelóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pelod: pelodna celica / pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici
  21.      péna  -e ž (ẹ́) 1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno // taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje 2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene 3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena 4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena 5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje ● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetovkozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom
  22.      penále  -a m () nav. mn., jur. dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, pogodbena globa: plačevati penale; določilo o penalih / penali tečejo
  23.      penát  -a m () nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev: častiti penate; hišni oltar larov in penatov
  24.      péndrek  -a m (ẹ̑) pog. kratka gumijasta palica, ki jo imajo miličniki in policaji; gumijevka: udariti s pendrekom
  25.      penetrácija  -e ž (á) 1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja: izvajati ekonomsko penetracijo v kako državo; kulturna, politična penetracija 2. teh. pojav, da kaka snov prodira v drugo snov: penetracija premaza v beton; penetracija kemičnih sredstev v les

   23.825 23.850 23.875 23.900 23.925 23.950 23.975 24.000 24.025 24.050  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA