Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (23.150-23.174)


  1.      oprijemálo  -a s (á) priprava za oprijemanje: pritrditi oprijemalo na steno / nastavek se lahko uporablja tudi za oprijemalo / oprijemalo stola ♪
  2.      oprijéti  oprímem dov., oprijél; nam. oprijét in oprijèt (ẹ́ í) položiti roke, prste okrog česa: skušal je oprijeti deblo, omarico; drevo sta komaj oprijela dva moška / oprijeti toporišče sekire; trdno je oprijel volan oprijéti se 1. podpreti se, opreti se s prijemom česa: oprijeti se kola; krčevito se je oprijela roba skrinje; skušal se je oprijeti stola / oprijela se ga je pod pazduho, za roko // prijeti, navadno trdno: odzadaj se ga je oprijel; oprijela se ga je kot klop / z obema rokama se je oprijel kozarca; hitro se je oprijel vrat, da ni padel 2. pojaviti se tesno okrog česa: sneg se je oprijel drevja / obleka se močno oprime telesa / ta smola se zelo dobro oprime prime 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: končno se je oprijel dela, učenja; oprijel se je gospodarstva; oprijeti se politike / krčevito se je oprijel ljubezni, upanja / oprijeti se novih idej ● ekspr. oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev; ekspr. oprijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati oprijét -a -o: tesno oprijet kostim ♪
  3.      opróda  -e tudi -a m (ọ̑) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec: oproda je poskrbel za hrano in prenočišče; v spremstvu je več oprod; grofov, vitezov oproda // slabš. pomočnik, sodelavec: on je režiserjev glavni oproda / oprode nacizma ♪
  4.      opróga  -e ž (ọ̄) 1. arhit. nosilni prečni lok v oboku: oproge slonijo na stebrih; v oprogi je mojster upodobil še cerkvenega zaščitnika 2. vet. jermen, navadno pri konjski opremi, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema: pričvrstiti oprogo ♪
  5.      oprostílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se oprosti: slišati je bilo oprostilne glasove ♦ jur. oprostilni razlogi razlogi za oprostitev od obtožbe; oprostilna sodba sodba, s katero se obtoženec oprosti obtožbe ♪
  6.      oprostljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo ♪
  7.      opróščati  -am nedov. (ọ́) 1. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: take ljudi so oproščali službe na galeji; star. oproščati od plačevanja 2. s sodbo odločati, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: s tem sodišče obtoženca oprošča 3. delati, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: vedno znova mu je oproščala opróščati se delati, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje: v pismu se jim je oproščala, ker jih ni utegnila obiskati ♪
  8.      oproščênec  -nca m (é) kdor je česa oproščen: davčni oproščenec / izpustitev oproščencev ♪
  9.      oproščênje  -a s (é) glagolnik od oprostiti: prosil jo je oproščenja zaradi zamude / prosil je mater oproščenja / kot vljudnostna fraza prosim oproščenja, za oproščenje, če motim / zahteval je oproščenje zanj ♪
  10.      opŕsje  -a s (ȓ) 1. predel na zgornji strani trupa ob rebrih: izbočiti oprsje; položil je roko na levo stran oprsja; ozko oprsje / pes s krepkim oprsjem // prsi: na oprsju je imel polno odlikovanj / dekliško oprsje 2. nav. ekspr. del oblačila, ki pokriva prsi: raztrgati oprsje srajce ◊ zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah ♪
  11.      opŕta  -e ž (ȓ) 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: privaditi se oprtam; nosači z oprtami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: kupiti rdeče oprte / hlače z oprtami ♪
  12.      opŕtati  -am dov. (r̄) nav. ekspr. nadeti na hrbet: oprtati nahrbtnik, vrečo; oprtal mu je poln koš; oprtal si je ponesrečenca / oprtati malho, puško; oprtal si je zaboj na ramo // obložiti, otovoriti: oprtati konje, mule; vojaki so se oprtali opŕtan -a -o: oprtan koš ♪
  13.      oprtávnica  -e ž (ȃ) nav. mn., nar. oprtnica, oprta: nositi tovor na oprtavnicah / koš z oprtavnicami z naramnicami ♪
  14.      opŕtnica  -e ž (ȓ) 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: oprtnice so mu odrgnile kožo na vratu / prevezal je zaboj z dvema oprtnicama in si ga zadel na rame // trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu; naramnica: koš, nahrbtnik z oprtnicami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: hlače brez oprtnic; vtakniti roke za oprtnice ♪
  15.      opŕtnik  -a m (ȓ) 1. nahrbtnik: odložiti, zavezati oprtnik; zložiti v oprtnik; težek oprtnik 2. nar. (oprtni) koš: plesti oprtnik; nositi gnoj v oprtniku ♪
  16.      optánt  -a m (ā á) jur. kdor optira: večina optantov se je že preselila; oceniti premoženje optantov ♪
  17.      óptik  -a m (ọ́) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala 2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov ♦ fiz. strokovnjak za optiko ♪
  18.      óptika  -e ž (ọ́) 1. nauk o svetlobi: optika in kalorika ♦ elektr. elektronska optika elektronika, ki proučuje delovanje električnega ali magnetnega polja na elektrone; fiz. geometrijska optika ki proučuje odboj in lom svetlobe na zrcalih in lečah ter iz njih sestavljenih optičnih napravah; valovna optika ki proučuje za valovanje značilne pojave 2. fot. sistem leč kake optične priprave: fotoaparat ima dobro optiko; občutljivost optike / pravilno uravnavati optiko 3. publ. način prikazovanja, presoje česa: njegova dramatika postavlja z normalno optiko na oder fabule iz vsakdanje resničnosti / gledati na dogodke z optiko kritika 4. nav. ekspr. trgovina z optičnimi pripomočki, pripravami: v nobeni optiki ne dobiš takih leč ♪
  19.      optimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši: optimalni pogoji dela / optimalna stopnja gospodarske rasti / ugotoviti optimalno dozo zdravila ♪
  20.      optimalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj optimalno: optimalizirati razmere v šolstvu ♪
  21.      optimízem  -zma m (ȋ) lastnost optimističnega človeka: kljub bolezni je ohranil optimizem / izkazalo se je, da je bil njegov optimizem upravičen njegovo pričakovanje, da se bo določena stvar končala dobro, ugodno / publ. gledati z optimizmom na izid tekmovanja optimistično // mnenje, prepričanje, da v življenju prevladuje dobro nad slabim, zlim: za roman je značilen izrazit optimizem ♪
  22.      optírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. uveljaviti pravico izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: po osvoboditvi je optiral za Jugoslavijo / lahko optira tudi za narodnost ♪
  23.      opúkati  -am dov. (ū) nar. oskubsti, populiti: opukati kokoš / opukati perje ♪
  24.      opulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obilen, bogat: povabiti goste na opulentno kosilo ♪
  25.      opustóšenje  -a s (ọ̑) glagolnik od opustošiti: vojna je povzročila veliko opustošenje dežele / opustošenje gozdov ♪

   23.025 23.050 23.075 23.100 23.125 23.150 23.175 23.200 23.225 23.250  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA