Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (2.301-2.325)


  1.      markazít  -a m (ȋ) min. rudnina rombični železov sulfid: pridobivanje žveplove kisline iz markazita ♪
  2.      martenzít  -a m (ȋ) metal. prenasičena trdna raztopina ogljika v jeklu, ki nastane pri hitrem ohlajanju ♪
  3.      martenzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na martenzit: martenzitno jeklo / martenzitna struktura jekla ♪
  4.      masláriti 1 -im nedov. (á ȃ) izdelovati maslo: maslaril je za trg ♪
  5.      masláriti 2 -im nedov. (á ȃ) nar. dolenjsko počasi, brez pravega dela hoditi: toliko je dela, on pa maslari okrog hiše / kod si pa maslaril hodil ♪
  6.      mastít  -a -o prid. (ȋ) star. 1. debel, rejen: mastit obraz; ima mastite roke 2. težek, ošaben: z mastitimi koraki se bližati mastíto prisl.: mastito je koračil po cesti; mastito je sedel za mizo ♪
  7.      mastíti 1 -ím nedov. (ȋ í) delati kaj mastno: lojnice mastijo z izločki kožno površino ◊ strojn. mazati z mastjo; tekst. škropiti predivo, navadno volneno, z emulzijo vode in olja zaradi lažjega predenja; usnj. ustrojeni koži dodajati maščobe, ki dajejo usnju želene lastnosti mastíti se ekspr. 1. s slastjo jesti kaj dobrega, navadno meso: mastiti se z mesom, s pečenko, z žganci / mastiti se pri bogato obloženi mizi; pren. zelo rad bi se mastil s tujim denarjem 2. debeliti se, rediti se: preveč se mastiš v tem ugodju / moj hranilnik se masti postaja vedno bolj poln maščèn -êna -o: zelo maščeno usnje ♦ teh. maščeno olje mešanica mineralnega olja in živalskega ali rastlinskega olja ♪
  8.      mastíti 2 -ím nedov., maščèn (ȋ í) mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: mastiti in stiskati / z nogami mastiti grozdje ◊ agr. uničevati rastlinske škodljivce s stiskanjem ♪
  9.      mastítis  -a m (ȋ) med., vet. vnetje dojk(e), vimena: mastitis po porodu ♪
  10.      mašíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati / ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa ∙ ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice ♦ obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice 2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji 4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo mašíti se ekspr. 1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel 2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata mašèč -éča -e: hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev ♪
  11.      maturitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na maturo: maturitetno razpoloženje / maturitetna naloga; maturitetna vprašanja / maturitetna komisija; maturitetno spričevalo ♪
  12.      mávčiti  -im nedov. (ā) delati z mavcem: v mavčarni mavčijo / mavčiti razpokano steno ◊ agr. gnojiti s sadro; sadrati mávčen -a -o: mavčene stene ♪
  13.      mavríčiti se  -im se in mávričiti se -im se nedov. (í ȋ; ȃ) knjiž., redko svetlikati se v mavričnih barvah: v kristalnih čašah se mavriči cocktail ♪
  14.      mazíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase // balzamirati: maziliti mrliča 2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem mazíljen -a -o deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo // ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti ♪
  15.      mečíti  -ím nedov., méči in mêči (ȋ í) star. mehčati: sonce meči sneg / sredi avgusta se je grozdje že mečilo postajalo sočno, zrelo / mati je znala trmastega otroka mečiti / smeh mu je mečil obraz; ostre poteze na obrazu so se mu mečile ♪
  16.      mediokritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. povprečnost: dvigati se nad mediokriteto / zmaga mediokritete 2. povprečnež: preganjati mojstre in poveličevati mediokritete ♪
  17.      meditácija  -e ž (á) knjiž. globoko premišljevanje, razmišljanje: poglabljati se v meditacije; filozofska meditacija; meditacija o minljivosti / publ. knjiga meditacij ♦ rel. premišljevalna molitev ♪
  18.      meditatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. premišljujoč, razmišljajoč: njegov meditativni značaj / meditativno razpoloženje ♦ lit. meditativni lirik; meditativna pesem ♪
  19.      meditatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost meditativnega: meditativnost pesmi ♪
  20.      mediteránec  -nca m (ȃ) kdor živi v deželah ob Sredozemskem morju ali je doma iz njih: v skupini je bilo nekaj severnjakov in mediterancev / po svojem čustvenem svetu je mediteranec ♪
  21.      mediteránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele; sredozemski: mediteranske države / mediteranska flora / njegove slike izdajajo mediteranski temperament ◊ arhit. mediteranska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; geogr. mediteransko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem, sredozemsko podnebje ♪
  22.      medíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da postane kaj medno, mehko: mediti sadje; jabolka so dali medit; te hruške se hitro medijo; pren., ekspr. prosila ga je in medila, a ni se dal pregovoriti ♦ agr. mediti lan goditi 2. izločati snov, iz katere delajo čebele med: ajda, akacija, cvetje medi; hoja medi; dobro, slabo mediti medèč -éča -e: medeča rastlina ♪
  23.      meditíranje  -a s (ȋ) glagolnik od meditirati: filozofsko meditiranje; meditiranje o minljivosti ♪
  24.      meditírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. globoko premišljevati, razmišljati: meditirati o življenju; meditirati ob knjigi; zbrano meditirati meditirajóč -a -e: meditirajoč človek ♪
  25.      medlíti  -ím [med in mǝd] nedov., tudi medlì (ȋ í) knjiž. delati kaj zmedeno, nejasno: ne verjemi prividom, ki ti medlijo razsodnost ◊ les. medliti les matirati ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA