Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (21.325-21.349)


  1.      nevárnost  -i ž (á) 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nevarnost mu grozi; nevarnost je minila; ni se zavedal nevarnosti; izpostavljati se nevarnosti; čutiti, slutiti nevarnost; naznanjati, opozarjati na nevarnost; pravočasno odkriti, odvrniti nevarnost; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; rešil ga je iz nevarnosti; ekspr. fant kar sili v nevarnost; spravljati, spuščati se v nevarnost; umikati se pred nevarnostjo; huda, velika nevarnost; ušel je smrtni nevarnosti // v povedni rabi stanje, nastalo zaradi take možnosti: bili so v veliki nevarnosti; niti vedeli niso, da so v življenjski nevarnosti smrtni nevarnosti; publ. bolnik je že izven nevarnosti iz nevarnosti 2. navadno z rodilnikom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nastopila je nevarnost plazov; nevarnost požara, vojne, za vojno / skupna, splošna nevarnost ki zadeva več ljudi, skupin 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarnost je, da se hiša podre / iron. ni nevarnosti, da bi se poboljšal ne bo se poboljšal 4. publ. odgovornost, tveganje: blago so poslali na njihov račun in na njihovo nevarnost 5. lastnost, značilnost nevarnega: zavedajo se nevarnosti poskusa; opozorili so ga na nevarnost njegove odločitve ● ekspr. pogumno je gledal nevarnosti v obraz ni se ji izognil, ni se umaknil pred njo; ekspr. s tem spravlja v nevarnost svoje dobro ime daje možnost za zmanjšanje spoštovanja; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase ◊ avt. znaki za nevarnost; jur. nevarnost možnost, da se zavarovana oseba, zavarovani predmet poškoduje, uniči ♪
  2.      nèvedé  prisl. (ȅ-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi brez vednosti prizadetega: nevede popiti strup; nevede prizadevati bridkost / nehote in nevede napraviti prekršek ♪
  3.      nevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka vednosti, znanja: neveden človek; biti, ostati neveden; v tem pogovoru se je pokazal nevednega / delati se nevednega nepoučenega, neobveščenega; nevedno dekle neizkušeno // ki se na kako stroko, področje slabo spozna: politično neveden; neveden v medicini nevédno prisl.: nevedno se držati, gledati; sam.: poučiti nevedne ♪
  4.      nevédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. neveden človek: imeti, razglasiti koga za nevedneža; velik nevednež / to je pravi nevednež / v tehniki je popoln nevednež ♪
  5.      nevédnost  -i ž (ẹ́) lastnost nevednega človeka: pokazati, priznati svojo nevednost; velika nevednost / njegova gledališka nevednost / narediti, reči, storiti kaj iz nevednosti / biti, ostati v nevednosti ♪
  6.      nevédoma  prisl. (ẹ̄) star. nevede: nevedoma napraviti napako ♪
  7.      nevérec  -rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: število nevercev se je hitro večalo / preganjati neverce krivoverce ♪
  8.      nèverjétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neverjetnega: kritik razpravlja o verjetnosti in neverjetnosti opisovanih dogodkov / knjiž., redko pripovedovati neverjetnosti neverjetne stvari ∙ ekspr. do neverjetnosti naivno dekle zelo ♪
  9.      nèvesél  -a -o [eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem // knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica ∙ opisovati kaj v neveselih barvah negativno 2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju nèvesélo prisl.: neveselo se smejati; neveselo razpoložen ♪
  10.      nèvézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika ● sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samski ◊ fin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza ♪
  11.      nèvézanost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. knjiž. neodvisnost, samostojnost: želeti si svobodo in nevezanost; osebna, socialna nevezanost 2. lastnost, značilnost nevezane države: zunanjepolitična nevezanost / politika nevezanosti ♪
  12.      nèvíden  -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak ◊ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti ♪
  13.      nèvljúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka vljudnosti: nevljuden otrok; biti nevljuden / nevljudno vedenje nèvljúdno prisl.: nevljudno odgovoriti, se vesti ♪
  14.      nèvmešávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja ♪
  15.      nevnémaren  -rna -o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko malomaren, brezbrižen: kako more biti tako nevnemaren, da niti pogledat ne pride ♪
  16.      nèvoják  -a m (ȅ-á) kdor ni vojak: vojaki so se morali zglasiti pri poveljstvih, nevojaki pa na občinah / med vojaštvom je bilo opaziti tudi nevojake civiliste ♪
  17.      nevólja  -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen; nejevolja: ob sinovih besedah ga je obšla nevolja; izražati, kazati nevoljo / nevolja se mu bere na obrazu / z nevoljo ji je dovolil, da gre nerad ● zastar. zadela jih je nevolja nesreča; nar. vzhodno biti v nevolji v neprijetnostih, težavah ♪
  18.      nevóljen  -jna -o prid. (ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen; nejevoljen: ob njegovih besedah je postal nevoljen; nevoljen ga je vprašal, kdaj se namerava vrniti / kadar jo je obiskal, je bila nekoliko nevoljna ∙ star. zaradi tega je bil zelo nevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: z nevoljnim obrazom mu je sledil; spremljal ga je njegov nevoljni pogled nevóljno prisl.: nevoljno pogledovati, vprašati ♪
  19.      nevóljništvo  -a s (ọ̑) zgod., v fevdalizmu gospodarsko-družbena ureditev z osebno nesvobodnimi podložniki: odprava nevoljništva ♪
  20.      nèvpadljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) raba narašča nevsiljiv, neopazen: nevpadljiv vzorec; obleka nevpadljive barve / nevpadljiva hiša nèvpadljívo prisl.: nevpadljivo se oblačiti, vesti ♪
  21.      nevrasteníja  -e ž (ȋ) med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija ♪
  22.      nèvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno ♪
  23.      nevrédnež  -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci ♪
  24.      nèvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vrednega: hitro je spoznal nevrednost razstavljenih predmetov / presoditi vrednost in nevrednost literarnega dela ♪
  25.      nèvročljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ptt ki se ne da vročiti: nevročljiva pošiljka ♪

   21.200 21.225 21.250 21.275 21.300 21.325 21.350 21.375 21.400 21.425  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA