Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (2.076-2.100)



  1.      krómolitografíja  -e ž (ọ̑-) tisk. barvna litografija
  2.      kropíti  -ím nedov. ( í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
  3.      krošnjáriti  -im nedov.) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami
  4.      krotíčiti  -im nedov.) redko krotovičiti: trpljenje ga krotiči / nit se mu trga in krotiči
  5.      krotítelj  -a m () krotilec: krotitelj kač / krotitelj konj, psov
  6.      krotítev  -tve ž () glagolnik od krotiti: krotitev podivjane živali / krotitev želja
  7.      krotíti  -ím nedov. ( í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje
  8.      krotovíčiti  -im nedov.) ekspr. 1. povzročati bolečine: trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu 2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti: ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili 3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno: ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva krotovíčiti se dobivati nenavadno, nepravilno obliko: listje se krotoviči in suši // krčevito se zvijati: krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikalaekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, braniltekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe
  9.      krožíti  in króžiti -im nedov. ( ọ́) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži 2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala 3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati 4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo 5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi // pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot 6. star. peti, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži ● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigranfin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga krožèč -éča -e: krožeči jastrebi
  10.      krpáriti  -im nedov.) slabš. krpati: šivala je in krparila / kar naprej krpari na strehi
  11.      krstítelj  -a m () rel. kdor koga krsti: krstitelj in boter
  12.      krstítev  -tve ž () glagolnik od krstiti: krstitev poganskih ljudstev
  13.      krstíti  in kŕstiti -im dov. in nedov. ( ŕ) 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti ♦ rel. podeliti zakrament krsta // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil ● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček
  14.      krstítki  -ov m mn. () nar. prekmursko gostija ob krstu; botrinja: biti povabljen na krstitke
  15.      krševít  -a -o prid. () star. kamnit, skalnat: krševito pobočje / krševit, divji polotok
  16.      kršítelj  -a m () kršilec: za kršitelje so predpisane stroge kazni; kršitelji pogodbe
  17.      kršítev  -tve ž () glagolnik od kršiti: zakrivil je kršitev pogodbe; kršitev pravic; kršitev zakona / kršitev tujega zračnega prostora
  18.      kŕšiti  -im, in kršíti in kŕšiti -im nedov. (ŕ; ŕ) delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: kršiti obveznosti, pogodbo, predpise; kršiti načela miru; s tem dejanjem je kršil zakon / kršiti pravila igre / dov. in nedov., pubI. tuja letala so kršila naš zračni prostor priletela nad ozemlje naše države brez dovoljenja kŕšiti se, in kršíti se in kŕšiti se redko krušiti se, lomiti se: skale se kršijo kŕšen -a -o: kršena pravica delovnih ljudi
  19.      krtáčiti  -im nedov.) čistiti, gladiti s krtačo: krtačiti obleko / krtačiti živino / ekspr. ves dan ga je samo krtačil ošteval, zmerjal
  20.      krúcniti  -em dov.) nar. zahodno klecniti: kolena so mu krucnila
  21.      krulíti  in krúliti -im nedov. ( ú) 1. oglašati se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: lačni prašiči krulijo / brezoseb. kruli mi po trebuhu ∙ ekspr. želodec mu kruli lačen je 2. slabš. peti z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom: pijanci so krulili in tulili krulèč -éča -e: slišal je kruleče glasove
  22.      krušíti  in krúšiti -im, in krúšiti -im nedov. ( ú; ú ū) povzročati, da odpadajo majhni, drobni deli s površja kake stvari: začel je lomiti ključavnico in krušiti desko; ne kruši stene krušíti se in krúšiti se, in krúšiti se zaradi delovanja zunanjih sil izgubljati s površja majhne, drobne kose: omet se kruši; kamenje se je začelo krušiti / lonec se že kruši
  23.      krvavítev  -tve ž () izliv, iztekanje krvi iz žil: zaustaviti krvavitev; prišlo je do krvavitve; nevarna krvavitev / huda krvavitev iz rane ♦ med. možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile; notranja krvavitev krvavitev notranjih organov
  24.      krvavíti  -ím nedov. ( í) redko delati kaj krvavo: krvaviti obvezo
  25.      krvolítje  -a s () knjiž., ekspr. morjenje, ubijanje, navadno množično: dovolj je bilo krvolitja; prišlo je do strašnega krvolitja

   1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA