Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (201-225)



  1.      barvítost  -i ž () lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe; zvočna barvitost
  2.      básbáriton  -a m (-) muz. basovski glas z visoko lego
  3.      básniti  -im nedov. () knjiž., redko pripovedovati o nenavadnih stvareh, bajati: kdo nam bo odslej basnil, kot si znal le ti?
  4.      batolít  -a m () petr. velika gmota globočnine
  5.      báviti se  -im se nedov.) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati
  6.      bedáčiti  -im nedov.) knjiž. neumno govoriti: kaj bedačiš
  7.      bégniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) redko švigniti, šiniti: urne noge so begnile mimo / pogled mu je begnil po ljudeh; pren. misli so begnile v domači kraj
  8.      belemnít  -a m () pal. izumrli glavonožec, ohranjen kot okamnina: amoniti in belemniti
  9.      beléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem 2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo
  10.      belíti 1 in béliti -im nedov. ( ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
  11.      belíti 2 in béliti -im nedov. ( ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
  12.      belorítec  -tca m () zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus
  13.      belorítka  -e ž () nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
  14.      bentíti  -ím nedov. ( í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja
  15.      bentonít  -a m () min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita
  16.      beráčiti  -im nedov.) 1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil 2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
  17.      besedíčiti  -im nedov.) redko govoričiti: besedičiti o skupnih interesih; tjavdan besedičiti
  18.      beséditi  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko besedovati: besedili so o upanju in tolažbi / začne tiho besediti beséditi se nar. pričkati se, prepirati se: Tako sta se besedila gospoda še nekaj časa (I. Pregelj)
  19.      besníti  -ím nedov., bêsni in bésni ( í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
  20.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
  21.      bévsniti  -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
  22.      bíliti  -im nedov.) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti
  23.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  24.      biotít  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom
  25.      biseríti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA