Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (20.000-20.024)


  1.      nahrápati  -am dov. (ȃ) redko narediti hrapavo: nahrapati površino ♪
  2.      nahŕbtnik  -a m (ȓ) vreči podobna priprava z naramnicami za prenašanje na hrbtu: odložiti, zavezati nahrbtnik; zložiti v nahrbtnik ♪
  3.      nahruméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. zelo glasno, hrupno priti: voda je nahrumela v dolino / v dvorano so nahrumeli poslušalci nahruméti se reči, povedati veliko takega, kar koga vznemirja: upam, da si se že nahrumel ♪
  4.      nahújskati  -am dov. (ȗ) spodbuditi k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo: nahujskati ljudi proti komu; nahujskali so vojake k uporu nahújskan -a -o: nahujskani kmetje; to je storil, ker je bil nahujskan ♪
  5.      naigráti se  -ám se dov. (á ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po igranju: na travniku so se otroci naskakali in naigrali / ekspr. ko se bo naigrala s teboj, te bo zapustila / noče več kartati, se je že naigral ♪
  6.      naíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti: izkoriščati, varati naivne ljudi; naivna šestnajstletnica, študentka / fant je preveč naiven, da bi mislil na lastno korist / ekspr. ne bodi naiven. S takimi dokazi me ne boš prepričal / otroško naiven // nav. ekspr. ki izraža tako vero, zaupanje: vprašati z naivnim glasom / narediti nedolžen, naiven obraz / naivna odkritosrčnost, zaupljivost 2. nav. ekspr. ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti: ta nauk je naiven; naivna predstava, trditev / zgodbe o bogovih so se jim zdele naivne / naivna zvijača ◊ filoz. naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; ped. naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom; um. naivni slikar, umetnik slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivna umetnost umetnost, ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami naívno prisl.: naivno govoriti, verjeti; naivno odkrit človek ♪
  7.      naívnež  -a m (ȋ) ekspr. naiven človek: to more verjeti samo kak naivnež; biti velik naivnež / bili so naivneži, zato so jih kmalu odkrili ♪
  8.      naívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost naivnega: ta izjava kaže njegovo naivnost; dekliška, otroška naivnost / v svoji naivnosti je vse verjela / ekspr. slika je polna prisrčne naivnosti / ekspr. posoditi komu toliko denarja na lepe besede je velika naivnost ♪
  9.      naizúst  in na izúst prisl. (ȗ) star. na pamet: učiti se, znati naizust / zastar. prej je le tako naizust govoril ♪
  10.      naj  členek I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na milici; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja / kot kletvica vrag naj ga vzame b) ne popolnoma prostovoljne privolitve: pa naj bo po tvojem; naj gre, če že hoče / elipt. grdo te gledajo. Naj me c) nav. ekspr., v vprašalnih stavkih ugibanja, omahovanja: kaj naj naredimo; naj res verjamemo; kje naj vzamem denar / ali naj grem ali ne; kako naj vem, kaj namerava; zastar. kaj naj storiš 2. 1. os. za izražanje a) nujnosti, želje: to je potrebno, če naj se izognemo posledicam; naj ti povem, kako se je to zgodilo; publ. predvsem naj omenim pisateljevo doslednost b) publ., z oslabljenim pomenom pojasnila, utemeljitve: skakalec je padel. A naj povem, da je veter precej močen II. s pogojnim naklonom za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi velesile zmanjšale oborožitev b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice ● ekspr. kaj, kar vsakega naj bi se bal izraža močno zanikanje; pog. no, naj grem, je rekla zdaj moram iti; ekspr. prav mu je, pa naj bi bil pazil izraža zadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. kako naj bi ga poznal, ko ga še nisem nikoli videl izraža močno zanikanje; ekspr. naj le kdo kaj reče izraža močno zavrnitev; sam.: knjiž. nad vsakim prizadevanjem visi neki naj ♪
  11.      nàj...  tudi náj... predpona v sestavljenkah (ȁ; ȃ) za tvorbo presežnikov iz primernikov: najhitrejši konji; najlepše se ti zahvalim / zdaj je gozd najbolj zelen; postavil se je najbolj spredaj / izbrala je samo najlepše // ekspr., s pridevniškim ali prislovnim izrazom, ki nima primernika za izražanje najvišje stopnje: najprvi, najzadnji, najnazadnje; sam.: ekspr. hotela je imeti najdražje, najlepše obleke, vse samo naj, naj ♪
  12.      najáda  -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v vodi: kipi najad; najade in tritoni ♪
  13.      najáva  -e ž (ȃ) glagolnik od najaviti: priti brez predhodne najave / najave za nočne pristanke letal ♪
  14.      nàjbrž  tudi nájbrž prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža precejšnjo verjetnost: pozvonilo je, najbrž je poštar; truden si in najbrž tudi lačen; podobnih primerov je najbrž še veliko; govoril je zmedeno, da najbrž sam ni vedel kaj / vrne se kmalu, če nocoj ne, pa jutri, najbrž // izraža približnost povedanega: do tja je najbrž tri ure vožnje 2. v medmetni rabi izraža (zadržano) pritrjevanje: boš prišel jutri? Najbrž; on bo opravil najboljše od vseh. Najbrž res 3. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo me bo ustrahoval, najbrž ti, ki te nič ni ♪
  15.      nájdba  -e ž (ȃ) 1. najdeni predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: datirati, proučevati najdbo; dragocena, zanimiva najdba / antična, neolitska najdba / arheološka najdba ♦ arheol. depojska najdba 2. glagolnik od najti: prijaviti, sporočiti najdbo; najdba bronaste sekire; najdba zaklada / star. najdba kraške jame odkritje ♪
  16.      nájdenček  -čka m (ȃ) najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenčka / ko je bil star dvajset let, je zvedel, da je najdenček ♪
  17.      nájdenje  -a s (ā) glagolnik od najti; najdba: najdenje ukradene umetnine / najdenje pravilne rešitve / najdenje lastnega jaza // knjiž. ugotovitev, odkritje: razlagati človeško psiho, njene blodnje in najdenja ♪
  18.      nájdenka  -e ž (ȃ) najden otrok ženskega spola, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenko ♪
  19.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  20.      najémati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj za plačilo prehaja v začasno uporabo koga: turisti najraje najemajo sobe ob morju / po vsej vasi je najemal vozove, pa jih ni dobil / najemati posojila // večkrat dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: delavce najemajo samo ob žetvi in trgatvi ♪
  21.      najémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najem, najemanje: določiti najemno dobo; ima samo najemno pravico / najemna pogodba / najemne sobe, zgradbe / najemni delavec ♪
  22.      najémništvo  -a s (ẹ̑) stanje, življenje najemnikov: odkupil je posestvo in se rešil najemništva / ukiniti vojaško najemništvo ♪
  23.      najemodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo ♪
  24.      najésti  -jém dov., 2. mn. najéste, 3. mn. najedó tudi najéjo; najéj in najèj najéjte; najédel najédla, stil. najèl najéla (ẹ́) povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je najedla ograjo najésti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, jedi: najedli so se in odšli; najesti se kruha, žgancev; zelo, do sitega se najesti / pog.: zasluži toliko, da se lahko vsak dan naje; v tej restavraciji so se skoraj zastonj najedli so malo plačali za hrano 2. ekspr. naveličati se: vsi so se ga že najedli, ker je preveč vsiljiv / najesti se glasbe, vedno istih zgodb ♪
  25.      najéti  -jámem stil. nájmem dov., najêmi najemíte, stil. nájmi najmíte; najél; nam. najét in najèt (ẹ́ á, á) napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga: najeti hišo, stanovanje; najeti ladjo, letalo; klub je najel telovadnico za dve uri tedensko / najeti zemljo / najeti posojilo // dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: najeti delavca, godca; najeti odvetnika; najel ga je za dva meseca; kriči, kot bi ga kdo najel zelo najét -a -o: najet delavec; najeta soba / najeti vojak v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko ♪

   19.875 19.900 19.925 19.950 19.975 20.000 20.025 20.050 20.075 20.100  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA