Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.975-1.999)



  1.      kosíti  -ím nedov. ( í) 1. s koso, kosilnico rezati travo, žito: kosci že dve uri kosijo; počasi kositi / kositi travo, žito / nizko, visoko kositi / ekspr. kdaj boste pa pri vas kosili kdaj bo čas košnje 2. ekspr. množično ubijati, moriti: brzostrelka je kosila iz hiše // uničevati, pokončevati: bolezni so kosile živino / med vojno je smrt neusmiljeno kosila košèn -êna -o: dvakrat košeni travniki
  2.      kosítrar  -ja m () delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov: zaposlen je kot kositrar
  3.      kosítrast  -a -o prid. (í) redko kositrn: kositrasta posoda
  4.      kosítriti  -im nedov., kosítren (í ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: kositriti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom
  5.      kosítrn  -a -o prid. () ki je iz kositra: kositrn vrč; kositrna posoda / kositrna barva / ekspr. nad mesto se je spustilo kositrno nebo
  6.      kosítrov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kositer: kositrova ruda / kositrov oksid
  7.      kosítrovec  -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit
  8.      kosmatíti  -ím nedov. ( í) delati kaj kosmato: kosmatiti pletenine; kosmatiti in krtačiti / kosmatiti površino tkanine ♦ teh. na grobo obdelovati površino lesa, kovin kosmatíti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmati / jopica se ji je začela kosmatiti
  9.      kosmíčiti  -im nedov.) 1. nav. ekspr. trgati na majhne kosme, nitke: kosmičiti vato 2. kem. izločati majhne delce iz koloidne raztopine ali prah iz plina v obliki kosmičev: kosmičiti vodo kosmíčiti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmiči // redko sprijemati se (v kepe): barva se kosmiči
  10.      kosorépiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. na kratko rezati, sekati rep: kosorepiti pse
  11.      košátiti se  -im se nedov.) ekspr. 1. postavljati se, ponašati se: pijanci so se prepirali in košatili; košatil se je pred njo; košati se kakor petelin / košatil se je s svojimi uspehi bahal / v soncu so se košatila pšenična polja 2. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: v naši hiši se ne bo košatila; pren. pri hiši se je košatil napuh 3. knjiž. biti košat, bujno razraščen: krošnja se košati / ob cesti se košati drevje
  12.      kotalíti  -ím nedov. ( í) premikati predmet po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: kotaliti hlode; velik kolobar sira so kotalili do kamiona; kamenje se kotali po strmini navzdol; pren., knjiž. veter kotali črne oblake kotalíti se 1. ekspr. s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotali za materjo 2. redko potepati se, pohajkovati: kotali se po vasi kotalèč -éča -e: kotaleče se krogle
  13.      kotítev  -tve ž () glagolnik od kotiti: v času paritve in kotitve / primer prezgodnje kotitve mladičev
  14.      kotíti  -ím nedov. ( í) pri živalih spravljati iz rodil mladiče, mladiča: preden samica koti, napravi toplo gnezdo / zajklja koti večkrat na leto / kotiti žive mladiče kotíti se 1. redko razmnoževati se, množiti se: komarji se kotijo v mlakah 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: tu se kotijo bolezni / tako se zlo koti v družinah
  15.      kováriti  -im nedov.) knjiž., redko 1. spletkariti, rovariti: kovaril je proti njim 2. kovati: ravno je kovaril železo za ključavnico / vso pot je kovarila hude naklepe
  16.      kovíčiti  -im nedov.) teh. vezati s kovicami: kovičiti in variti / hladno z nesegretimi, vroče kovičiti z razbeljenimi kovicami kovíčen -a -o: varjene in kovičene konstrukcije
  17.      kozíti se  -ím se nedov. ( í) nar. primorsko glasno jeziti se, razburjati se: za vsako malenkost se kozi in togoti / dekleta se kozijo glasno se smejejo, režijo
  18.      kozmopolít  -a m () 1. nav. slabš. pristaš kozmopolitizma: odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit 2. kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen, svetovljan: je intelektualec in kozmopolitbiol. rastlina ali žival, ki živi na kateremkoli področju zemlje
  19.      kozmopolitízem  -zma m () 1. nazor, po katerem človek ne pripada posameznemu narodu, državi, ampak svetu kot celoti: pesnikov prehod od kozmopolitizma k patriotizmu / kozmopolitizem stoikov / slabš. zaiti v hud buržoazni kozmopolitizem 2. široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost, svetovljanstvo: presenetil jih je s svojim kozmopolitizmom
  20.      kozmopolítski  -a -o prid. () nanašajoč se na kozmopolite ali kozmopolitizem: buržoazni nacionalizem in kozmopolitske tendence / kozmopolitski in domovinski principi v njegovi pesnitvi // nav. ekspr. mednaroden, svetoven: to je veliko, kozmopolitsko mesto / kozmopolitski značaj prestolnice kozmopolítsko prisl.: kozmopolitsko usmerjen človek
  21.      kozmopolítstvo  -a s () nav. slabš. kozmopolitska miselnost: v meščanskih slojih je vladalo kozmopolitstvo in nemškutarstvo
  22.      krákniti  -em dov.) oglasiti se z glasom kra: na drevesu je kraknil vran // nizko oglasiti se, spregovoriti: nenadoma je nekaj kraknil
  23.      kraljítar  -ja m () etn. kolednik 6. januarja, znan zlasti na Dolenjskem
  24.      kramáriti  -im nedov.) nav. slabš. prodajati ceneno, navadno drobno blago: kramariti po vasi / kramariti s starinami; pren. kramariti s pravicami
  25.      krasítev  -tve ž () glagolnik od krasiti: krasitev dvorane; krasitev mesta za praznik / načini krasitve

   1.850 1.875 1.900 1.925 1.950 1.975 2.000 2.025 2.050 2.075  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA