Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (19.350-19.374)


  1.      mlínarstvo  -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z mletjem, predelavo žita: razvoj mlinarstva pri nas ♪
  2.      mlínček  -čka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od mlin: ob potoku je klopotal mlinček; jezik mu drdra kot mlinček 2. igrača, ki predstavlja mlinsko kolo: otroci so ob vodi delali, postavljali mlinčke 3. gospodinjska priprava za mletje kave, orehov: vrteti mlinček / električni mlinček; kavni mlinček; mlinček za kavo 4. del ptičjega želodca z močno mišičnato steno: kokošja jetra, mlinček in kremplje je vrgel psu ● žarg. mlinček ročni računski stroj(ček); molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev ♪
  3.      mlínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mlin: mlinski stroji; mlinsko sito / mlinski kamen kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja; mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina / mlinski jez / mlinska industrija ∙ ekspr. potok žene žage in mlinske kamne mline; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; knjiž., redko ta človek mi je mlinski kamen za vratom zelo veliko breme ♦ teh. mlinska gred gred, ki vrti zgornji mlinski kamen ♪
  4.      mlívka  -e ž (ȋ) zastar. mivka: hoditi po mokri mlivki ob Savi ♪
  5.      mnemotéhnika  -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki // veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko ♪
  6.      mnênje  -a s (é) 1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje // s prilastkom dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja ● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo ♪
  7.      mnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so nerazumljiva; ed., star.: mnogemu mladeniču je srce na skrivnem gorelo zanjo; izkazal se je v mnogi bitki // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: knjiga z mnogimi dialogi; pri delu so se pojavile mnoge slabosti; to se je zgodilo pred mnogimi leti / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta; sam.: mnogi mislijo drugače; mnogega je spravil v zadrego; z mnogimi se je pogovarjal; mnoga je prezgodaj umrla ♪
  8.      mnogocéličen  -čna -o prid. (ẹ̑) biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja ◊ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem ♪
  9.      mnogoglásen  -sna -o prid. (ā) ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje ♦ muz. mnogoglasno petje večglasno petje ♪
  10.      mnógokjé  prisl. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikje: mnogokje so začeli kositi ♪
  11.      mnogokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla ♦ arhit. mnogokotna apsida ♪
  12.      mnógokrat  prisl. (ọ̑) izraža mnogo ponovitev: na Triglavu sem bil že mnogokrat // s primernikom izraža visoko stopnjo: uradno sporočilo govori o desetih ranjenih, vendar utegne biti število mnogokrat večje ♪
  13.      mnogokráten  -tna -o prid. (ā) ki ima mnnogo ponovitev: za nekatere je bilo potrebno mnogokratno naročilo ♦ kem. zakon o mnogokratnem razmerju mas lastnost snovi, da se z drugo snovjo veže v več kot enkratnem razmerju; num. mnogokratni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh ali več dukatov ♪
  14.      mnogokrátnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost mnogokratnega: mnogokratnost ponovitev ♦ mat. mnogokratnost korena ♪
  15.      mnogolíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična rešitev naloge ◊ min. mnogolična snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah; polimorfna snov ♪
  16.      mnogolíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoličnost pojavov / njegov značaj je v svoji mnogoličnosti zelo enoten; obravnavati svet v vsej njegovi mnogoličnosti ♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike; min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah ♪
  17.      mnogopísec  -sca m (ȋ) nav. ekspr. pisatelj, ki mnogo piše: šarlatanski literat in mnogopisec ♪
  18.      mnogopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo pomenljiv: mnogopomemben nasmešek, pogled / redko čarovnik je govoril skrivnostne mnogopomembne besede zelo pomembne mnogopomémbno prisl.: mnogopomembno zavzdihniti ♪
  19.      mnogostránski  -a -o prid. (á) 1. publ. mnogovrsten, raznovrsten: mnogostransko kmečko delo; opisal je mnogostransko delovanje zaslužnega jubilanta / mnogostranska državna intervencija v gospodarstvu 2. ki se ukvarja z mnogo stvarmi: mnogostranski človek 3. redko večstranski: mnogostranska pogodba mnogostránsko prisl.: mnogostransko osvetliti kaj ♪
  20.      mnogoštevílnost  -i ž (ȋ) knjiž. številnost: mnogoštevilnost naroda / spraviti mnogoštevilnost opazovanih stvari v enoten sistem množico ♪
  21.      mnogotérnost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri ♪
  22.      mnogovézje  -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom: uporaba mnogovezja ♪
  23.      mnóž  -í ž (ọ̑) zastar. množica, mnoštvo: posamezniki se dajo pridobiti, množ pa ne; stranka ima za seboj množ / imel je množ otrok ♪
  24.      množênec  -nca m (é) mat. število, ki se množi: množenec in množitelj ♪
  25.      množênje  -a s (é) glagolnik od množiti: a) razlagati množenje; množenje enic, potenc; znak za množenje / okrajšano množenje hitrejše množenje, pri katerem se množi samo s približno vrednostjo množitelja b) množenje premoženja ♪

   19.225 19.250 19.275 19.300 19.325 19.350 19.375 19.400 19.425 19.450  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA