Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (1.925-1.949) 
- konstitúcija -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom skupek prirojenih telesnih in duševnih lastnosti, značilnosti človeka; (telesna) zgradba, (telesni) ustroj: zaradi svoje konstitucije bo zdržal napore / je močne, šibke konstitucije / otrok slabotne duševne konstitucije; telesna konstitucija 2. knjiž. temeljni zakon države; ustava: izdati konstitucijo; peti člen konstitucije ◊ kem. (prostorska) razvrstitev, razporeditev atomov v molekuli ♪
- konstitucíjski tudi konstitúcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na konstitucijo: konstitucijske bolezni / konstitucijski predlogi ♪
- konstitucionálec -lca m (ȃ) redko konstitucionalist: konstitucionalci in žirondisti ♪
- konstitucionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konstitucijo: konstitucionalne anomalije / konstitucionalna monarhija ♪
- konstitucionalíst -a m (ȋ) pristaš konstitucionalizma: zborovanje konstitucionalistov ♪
- konstitucionalízem -zma m (ȋ) politična ureditev, ki temelji na ustavi: prehod iz absolutizma v konstitucionalizem // prizadevanje za tako ureditev: razvoj konstitucionalizma na Angleškem ♪
- konstituíranje -a s (ȋ) glagolnik od konstituirati: konstituiranje samoupravnih organov, skupščine / konstituiranje ljudstev v narode / konstituiranje individuuma ♪
- konstituírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije: na prvi seji so konstituirali upravni odbor; konstituirala se je skupščina sklada za zdravstveno varstvo / konstituiral se je v vrhovno zakonodajno telo / v tem procesu so se nekatera ljudstva konstituirala v narode s svojo državo izoblikovala // nedov. oblikovati, sestavljati: Shakespearovega človeka konstituirajo moralne vrline / moderna je zopet konstituirala celotno človekovo osebnost konstituíran -a -o: konstituirani narodi; konstituirana skupščina ♪
- konstitutíven -vna -o prid. (ȋ) publ. ki določa bistvo, vsebino česa; bistven, pomemben: konstitutivni elementi materije / obrazložiti konstitutivna načela znanstvene dejavnosti ◊ jur. konstitutivna odločba odločba, ki ustvarja novo pravno razmerje ♪
- kontinuitéta -e ž (ẹ̑) nepretrganost, neprekinjenost, povezanost: nikjer ni pretrgal kontinuitete pripovedi; kontinuiteta dela; kontinuiteta in diskontinuiteta; pren., knjiž. pretrgana kontinuiteta njegovega življenja // kar je, poteka brez presledkov, prekinitve: časovna kontinuiteta; miselna kontinuiteta; zgodovinska kontinuiteta ♪
- kontrabántiti -im nedov. (á ȃ) star. tihotapiti: odločil se je, da bo kontrabantil / kontrabantiti cigarete, žganje ♪
- konvertít -a m (ȋ) knjiž. kdor zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh: protestant, pozneje znan konvertit / katoliški konvertit; pren. politični konvertit ♪
- konvertítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konvertite: konvertitsko življenje / konvertitsko meščanstvo ♪
- konvertítstvo -a s (ȋ) knjiž. pojav, dejstvo, da kdo zavestno, iz prepričanja sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh: odpadi in konvertitstva; pren. politično konvertitstvo ♪
- kopíčiti -im nedov. (í ȋ) spravljati na kup: hudourniki kopičijo skale v dolini; na nebu se kopičijo oblaki / kopičiti blago v skladiščih // nabirati v veliko količino: kopičiti denar, kapital / alge kopičijo jod v svojih celicah ♪
- kopítanje -a s (ȋ) glagolnik od kopitati: slišati ni bilo ne hrzanja ne kopitanja ♪
- kopítar -ja m (ȋ) 1. nav. mn., zool. sesalci, ki imajo zadnji členek prstov pokrit z roženo tvorbo, Ungulata: kopitarji in vrečarji / lihoprsti kopitarji ki imajo en prst ali tri prste, Perissodactyla; sodoprsti kopitarji ki imajo dva prsta ali štiri prste, Artiodactyla 2. nekdaj izdelovalec (čevljarskih) kopit: kot kopitar je malo zaslužil // slabš. čevljar: ni noben kopitar ali šivankar / Le čevlje sodi naj Kopitar! (F. Prešeren) ♪
- kopitárna -e ž (ȃ) tovarna za izdelovanje (čevljarskih) kopit: dela v kopitarni ♪
- kopítast -a -o prid. (í) podoben kopitu: kopitaste noge ♦ anat. kopitasta hrustanca hrustanca, ki napenjata glasilki; arheol. kopitasta sekira (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna ♪
- kopítati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. udarjati s (konjskim) kopitom: konja sta kopitala pred hišo / žival nemirno kopita 2. ekspr. slišno, ropotajoče hoditi: invalidi so kopitali z nožnimi protezami ♪
- kopíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (konjsko) kopito: kopitna roževina ♦ anat. kopitni sklep gibljivi sklep kopita z delom noge tik nad njim; kopitna kost; vet. kopitni nož nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita; kopitne klešče ♪
- kopítiti -im nedov. (í ȋ) nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: počasi je kopitil skozi okno / otrok rad kopiti po očetu // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: konj je kopitil po cesti navzgor kopítiti se nabirati se na (konjskem) kopitu: konju se je sneg kopitil ♪
- kopitljáč -a m (á) ekspr., redko konj: gledal je tega trzajočega kopitljača ♪
- kopitljáček -čka m (á) ekspr. otrok, ki pobrcava, brca: naš kopitljaček se spet joka ♪
- kopitljánje -a s (ȃ) glagolnik od kopitljati: slišalo se je hrzanje in kopitljanje konja / kopitljanje otroka ♪
1.800 1.825 1.850 1.875 1.900 1.925 1.950 1.975 2.000 2.025