Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (1.901-1.925)
- kolobáriti -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot; krožiti: v zraku je kolobaril orel; mušice so kolobarile nad jezerom / deček je kolobaril z rokami krilil 2. ekspr. hoditi brez cilja, orientacije: kolobariti po gozdu; ure in ure je kolobaril v temi 3. redko nespretno, opotekaje se hoditi; kolovratiti: pijanec je kolobaril po cesti 4. agr. sistematično, v določenem zaporedju menjavati kmetijske rastline na določenem zemljišču: kmetje so le počasi začeli kolobariti / kolobariti z lucerno, peso ● ekspr. kolobaril je in kolobaril, dokler ni prišel s pravo besedo na dan veliko je govoril, preden je povedal to, kar je nameraval ♪
- kolorít -a m (ȋ) 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit ♪
- kolovrátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je kolovratil po cesti / zgrešil je pot in kolovrati kar počez preko njiv 2. hoditi brez cilja: ves dan je kolovratil okrog; kolovrati po gozdu // slabš. hoditi: pogosto kolovrati tod mimo / samo okrog kolovrati, nič ne dela ● slabš. dvajset let je kolovratil po svetu bival, živel v različnih krajih zunaj doma ♪
- komandíten -tna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi komanditna družba, v kapitalistični ekonomiki trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža ♪
- komáriti -im nedov. (á ȃ) star. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: eni so kvartali, drugi pa so vneto komarili; komariti pri šahu ♪
- komilitón -a m (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen ♪
- komít -a m (ȋ) zgod., pred balkanskimi vojnami pripadnik prostovoljne bolgarske, grške, makedonske ali albanske vojaške organizacije, ki se bojuje proti okupacijskim oblastem: napadi komitov / srbski komiti četaši, četniki // po prvi svetovni vojni pripadnik ilegalne bolgarske, grške, makedonske ali albanske politično-vojaške organizacije, ki pomaga tujim silam in se bojuje proti domačim oblastem ♪
- komitáš -a m (á) zgod. komit: hrabri komitaši ♪
- komitát -a m (ȃ) v ogrski monarhiji najvišja upravna enota, županija: zastopniki komitatov ♪
- komité -ja m (ẹ̑) 1. vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa 2. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ♪
- komitènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. (poslovni) partner: komitentom je na uslugo več pomorskih agencij / uradne ure za komitente stranke 2. ekon. pravna ali fizična oseba, za katero trgovski posrednik opravlja trgovske ali bančne posle: banka je prodala vrednostne papirje svojih komitentov; komitenti in komisionarji ♪
- komítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komite: komitske akcije / komitski oddelki ♪
- komoditéta -e ž (ẹ̑) knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta ♪
- komólčiti se -im se [u̯č] nedov. (ọ́ ọ̑) knjiž., ekspr. prerivati se, odrivati (s komolci): komolčil se je med množico, da je prišel do tribune ♪
- kompozíten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. sestavljen, zložen: trdo gorivo kompozitnega tipa ♦ um. kompozitni kapitel kapitel z značilnostmi jonskega in korintskega kapitela ♪
- kompózitum -a m, mn. kompózita s tudi kompózitumi m (ọ̑) lingv. beseda, nastala z združitvijo dveh ali več besed; zloženka ♪
- kompromitácija -e ž (á) kompromitiranje: kompromitacija dobronamerne akcije ♪
- kompromitíranje -a s (ȋ) glagolnik od kompromitirati: boji se kompromitiranja; poskus kompromitiranja ni uspel ♪
- kompromitírati -am dov. in nedov. (ȋ) zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti ♪
- konfíteor tudi confíteor -ja [kon-] m (ȋ) rel. molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo, očitna spoved: moliti konfiteor; pren., knjiž. to pismo je bilo njegov konfiteor ♪
- kongenitálen -lna -o prid. (ȃ) biol. ki je ob rojstvu osebka kot njegova dedna ali nededna lastnost, prirojen: kongenitalna anomalija; kongenitalne bolezni / kongenitalne lastnosti ♪
- koníčiti -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko šiliti, ožiti: fant je koničil palico ♪
- konjunktivítis -a m (ȋ) med. vnetje (očesne) veznice ♪
- konstituánta -e ž (ȃ) polit. ustavodajna skupščina: razpustitev konstituante / volitve v konstituanto ♪
- konstitúcija -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom skupek prirojenih telesnih in duševnih lastnosti, značilnosti človeka; (telesna) zgradba, (telesni) ustroj: zaradi svoje konstitucije bo zdržal napore / je močne, šibke konstitucije / otrok slabotne duševne konstitucije; telesna konstitucija 2. knjiž. temeljni zakon države; ustava: izdati konstitucijo; peti člen konstitucije ◊ kem. (prostorska) razvrstitev, razporeditev atomov v molekuli ♪
1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001