Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (18.375-18.399)


  1.      loščílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki lošči: loščilci v tovarni keramike 2. loščilnik: kupiti loščilec ♪
  2.      loščílnik  -a m (ȋ) električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik; sesalnik in loščilnik ♪
  3.      lót 1 -a m (ọ̑) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot; mehki z nizkim, trdi lot z visokim tališčem; srebrov lot ♪
  4.      lotálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za lotanje: lotalno sredstvo / lotalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  5.      lótanje  -a s (ọ̑) glagolnik od lotati: mehko, trdo lotanje / gorilnik za lotanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  6.      loteríja  -e ž (ȋ) 1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji 2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija ● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo ♪
  7.      loteríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na loterijo: loterijski načrt za redna kola / loterijski dobitek; loterijske srečke ♦ fin. loterijsko posojilo posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane ♪
  8.      lotévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina 3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja ♪
  9.      lotión  in losjón -a [losjon] m (ọ̑) kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu: uporabljati čistilno mleko in lotion ♪
  10.      lótrica  -e ž (ọ̄) star. vlačuga, prostitutka: zapravljati denar z lotricami ♪
  11.      lòv  lôva m (ȍ ó) 1. iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli: vrniti se z lova; iti na lov; medvedji lov; lov za zabavo; lov in ribolov / divji lov brez predpisanega dovoljenja; lov na divjega petelina, srnjaka; lov s psi // prireditev s tem namenom: udeležiti se lova; prirejati velike love; povabiti koga na lov / biti na lovu s sokoli // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: pospeševati lov 2. navadno s prilastkom iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi: polharji začenjajo z lovom zvečer / polšji lov; ribji lov ribolov; lov na rake; lov na limanice, z roko; oprema za podvodni lov // ekspr. iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo: policija je po dveh dneh lova prijela zločinca; lov na gangsterje 3. navadno s prilastkom kar se ulovi, nalovi: kakšen lov je bil danes; bogat lov; obilen ribji lov; lov enega dneva / ekspr. lov carinskih organov je bil dober 4. redko lovišče: imel je, ogledal si je svoj lov 5. ekspr., v zvezi z na, za veliko prizadevanje za dosego česa: lov na gostinske delavce; lov za bogastvom, srečo; lov za zaslužkom; to je bil čas lova za zlatom / šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji; ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom ● publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev ◊ etn. divji lov po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga; lov na glave pri primitivnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. krožni lov skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga; mali ali nizki lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; veliki ali visoki lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; lov na čakanje; lov na klic pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; lov v strelcih ali lov v črti skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje ♪
  12.      lováča  -e ž (á) knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka: na ulici so ga ogovarjale lovače; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača ♪
  13.      lôvec  -vca m (ó) 1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka; izkušen, strasten lovec; lovec s puško in psom; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom; poklicni lovec; šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; lovec na volkove // kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil: lovec tjulnjev; lovci na kite / ekspr. lovci biriči so iskali rokovnjače // pog. lovski čuvaj: zankarji so zbežali pred lovcem; dobiti službo lovca / grajski lovec; revirni lovec 2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi: obstopili so ga lovci na avtograme; lovec na denar, odlikovanja / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom iskalci zlata 3. šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh: vzeti kmeta z lovcem; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec 4. žarg. lovsko letalo: lovci so se vzdignili v zrak; sovražni lovci in bombniki / reakcijski lovec ◊ etn. lovci na glave pri primitivnih ljudstvih zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. lovec čaka lisico; voj. lovec v nekaterih državah vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem; zgod. takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec ♪
  14.      lôven  -vna -o prid. (ó ō) 1. nanašajoč se na lov: dobre lovne možnosti; lovno področje / pospeševati lovni turizem; lovna doba doba v letu, ko je lov dovoljen; lovno dovoljenje 2. ki se lovi: v davnini so bili gozdovi polni lovnih živali // lov. ki se po predpisih sme loviti: lovna divjad; lovne in nelovne ptice ◊ gozd. lovno drevo drevo, posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rib. sulec je tam loven vse leto ♪
  15.      lovílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. kdor lovi: lovilci in skrivalci / lovilci ptic v mreže 2. navadno s prilastkom priprava za lovljenje, prestrezanje: namestiti nad štedilnik lovilec pare; lovilci maščobe za pomivalna korita; lovilec voska na svečniku ♪
  16.      lovíšče  -a s (í) predel, področje za lov in za gojitev divjadi: dobro gospodariti z loviščem; škoda v lovišču / gojitveno lovišče; poljsko lovišče ki obsega pretežno polje / lovišče je bogato z ribami; lovišče kitov ∙ šalj. lovec je odšel, se preselil v večna lovišča umrl ♪
  17.      lóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn. gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje: sipa grabi plen z lovkami; lovke hobotnic; pren., ekspr. fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani ◊ lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana ♪
  18.      lovljênje  -a s (é) glagolnik od loviti: skrivanje in lovljenje / lovljenje divjadi / lovljenje rib / naprava za lovljenje plina / lovljenje ravnotežja ♪
  19.      lovnína  -e ž (ȋ) lov. pristojbina za dovolitev lova: plačati lovnino ♪
  20.      lovoríka  -e ž (í) knjiž. 1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor: tam raste mirta in lovorika; gozdič lovorike 2. ekspr. pomemben uspeh, zmaga: to je bila njegova prva lovorika; priboriti si lovoriko; ekipa je prinesla Jugoslaviji največjo šahovsko lovoriko; vojne lovorike ● publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; publ. iztrgati komu lovoriko iz rok premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno zmago; publ. umetnik žanje lovorike v Ameriki ima uspehe; je slaven; knjiž., ekspr. počivati, spati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; publ. največ lovorik so pobrali domači igralci največkrat so zmagali ♪
  21.      lovoríkovec  -vca m (í) vrtn. lovoru podoben zimzelen okrasni grm, Prunus laurocerasus: zasaditi na vrtu češmin in lovorikovec ♪
  22.      lôvorov  in lôvorjev -a -o prid. (ó) nanašajoč se na lovor: lovorov grm; dodati juhi lovorov list; lovorove jagode; prodajati lovorove vejice / lovorov venec venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; lovorovo olje olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo ∙ knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta ♪
  23.      lôvski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na lovce ali lov: lovski plen; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno; lovski krst običaj, s katerim se sprejme novi lovec; lovski nož večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim ročajem; lovski psi; zatrobiti na lovski rog pripravo iz roga ali kovine za trobljenje; lovski stolček majhen zložljiv stolček; pospeševati lovski turizem; lovski žargon; lovska družina; lovska koča; lovska obleka; lovska puška; lovska trofeja uplenjena divjad ali kak njen značilni del; lovsko leto leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca ● žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen; ekspr. lovska latinščina pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih; ekspr. nasmehnila se mu je lovska sreča dobil je velik plen ◊ gastr. lovska klobasa suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa; lov. lovska škoda škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj s sovražnimi letali lôvsko prisl.: biti lovsko oblečen; sam.: ekspr. ta je pa lovska to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno ♪
  24.      lôvstvo  -a s (ō) športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: gospodarska in športna stran lovstva; zgodovina lovstva; veselje do lovstva ♪
  25.      lôza  in lóza -e ž (ó; ọ́) 1. knjiž. gozd: iti v lozo po zelenje; v lozi šumi in buči; temna loza / brezova loza // ekspr., v zvezi gluha loza gozd, področje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva: zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza ● knjiž., ekspr. zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed 2. star. (vinska) trta: le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido ♪

   18.250 18.275 18.300 18.325 18.350 18.375 18.400 18.425 18.450 18.475  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA