Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.826-1.850)



  1.      kítati  -am nedov. () izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe
  2.      kíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kita 3: kitni refleks / kitna ovojnica plast tkiva, ki ovija dolge kite v okončinah
  3.      kítica  -e ž (í) 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina
  4.      kítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kitica 1: kitična kompozicija, oblika / kitična pesem
  5.      kítičnost  -i ž (í) lit. značilnost kitičnega: kitičnost ljudske pesmi
  6.      kitin  ipd. gl. hitin ipd.
  7.      kítiti  -im nedov.) star. krasiti, lepšati: kititi grobove / kitijo jo lepi lasje kítiti se lepšati se, lepotičiti se: rada se je kitila
  8.      kítka  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od kita 1: dekletce nosi kitke; kitka s pentljo
  9.      kítnat  -a -o prid. () redko kitast: kitnata roka
  10.      kítnica  -e ž () anat. kitna ovojnica: poškodovati si kitnico
  11.      kitolòv  -óva m ( ọ̄) lov na kite: kitolov se je zelo razvil s sodobnejšo tehniko
  12.      kitolóvec  -vca m (ọ̑) 1. lovec na kite: bil je izkušen kitolovec 2. kitolovka: odpluti na kitolovcu
  13.      kitolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolov: kitolovno področje / kitolovna postaja / močne kitolovne vrvi
  14.      kitolóvka  -e ž (ọ̑) manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka
  15.      kitolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolovce ali kitolov: kitolovska odprava / kitolovska ladja / kitolovsko leto
  16.      kítov  -a -o prid. () nanašajoč se na kite: kitova tolšča; kitova jetra / kitovo olje
  17.      kitovína  -e ž (í) kitovo meso: kos kruha in kitovine
  18.      kítovka  -e ž () samica kita: kitovka z mladičem
  19.      klamotériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil
  20.      klapoúšiti  -im nedov.) ekspr. 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše
  21.      klapoúšniti  -em dov.) zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih
  22.      klasíti se  -ím se in klasíti -ím nedov. ( í) nav. 3. os., nav. ekspr. delati klase: rž se je začela klasiti
  23.      klatáriti se  -im se nedov.) slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog
  24.      klatíti  in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. ( á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati ● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov klatèč -éča -e: klateči se psi
  25.      klativíteški  -a -o prid. () nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA