Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (1.826-1.850)
- kítati -am nedov. (ȋ) izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe ♪
- kíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kita 3: kitni refleks / kitna ovojnica plast tkiva, ki ovija dolge kite v okončinah ♪
- kítica -e ž (í) 1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico 2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina ♪
- kítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kitica 1: kitična kompozicija, oblika / kitična pesem ♪
- kítičnost -i ž (í) lit. značilnost kitičnega: kitičnost ljudske pesmi ♪
- kitin ipd. gl. hitin ipd. ♪
- kítiti -im nedov. (í ȋ) star. krasiti, lepšati: kititi grobove / kitijo jo lepi lasje kítiti se lepšati se, lepotičiti se: rada se je kitila ♪
- kítka -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od kita 1: dekletce nosi kitke; kitka s pentljo ♪
- kítnat -a -o prid. (ȋ) redko kitast: kitnata roka ♪
- kítnica -e ž (ȋ) anat. kitna ovojnica: poškodovati si kitnico ♪
- kitolòv -óva m (ȍ ọ̄) lov na kite: kitolov se je zelo razvil s sodobnejšo tehniko ♪
- kitolóvec -vca m (ọ̑) 1. lovec na kite: bil je izkušen kitolovec 2. kitolovka: odpluti na kitolovcu ♪
- kitolóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolov: kitolovno področje / kitolovna postaja / močne kitolovne vrvi ♪
- kitolóvka -e ž (ọ̑) manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka ♪
- kitolóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kitolovce ali kitolov: kitolovska odprava / kitolovska ladja / kitolovsko leto ♪
- kítov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kite: kitova tolšča; kitova jetra / kitovo olje ♪
- kitovína -e ž (í) kitovo meso: kos kruha in kitovine ♪
- kítovka -e ž (ȋ) samica kita: kitovka z mladičem ♪
- klamotériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil ♪
- klapoúšiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr. 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše ♪
- klapoúšniti -em dov. (ú ȗ) zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih ♪
- klasíti se -ím se in klasíti -ím nedov. (ȋ í) nav. 3. os., nav. ekspr. delati klase: rž se je začela klasiti ♪
- klatáriti se -im se nedov. (á ȃ) slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog ♪
- klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati ● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov klatèč -éča
-e: klateči se psi ♪
- klativíteški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih ♪
1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926