Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (1.776-1.800)
- kapitánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapitane: kapitanova kabina / kapitanov pomočnik ♪
- kapitánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapitane: kapitanska služba / kapitanski našitki ♦ navt. kapitanski most poveljniški most ♪
- kapítel -tla m (í) star. poglavje: dvanajsti kapitel povesti / to je pa poseben kapitel ♪
- kapitél -a m (ẹ̑) um. zgornji zaključni del stebra: figuralno okrašeni kapiteli / jedro kapitela / brstni kapitel; jonski kapitel z volutami na oglih; korintski kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi ♪
- kapítelj -tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu ♪
- kapíteljski -a -o [tǝl] prid. (í) nanašajoč se na kapitelj: kapiteljski arhiv / kapiteljska cerkev h kolegiatnemu kapitlju spadajoča cerkev ♪
- kapitélka -e ž (ẹ̑) tisk. velika črka v velikosti male: prva beseda kitice je postavljena s kapitelkami ♪
- kapitulácija -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero
država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države ♪
- kapitulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapitulacijo: kapitulacijski pogoji / kapitulacijska pogajanja ♪
- kapitulánt in kapitulànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš. kdor (rad) kapitulira: boriti se proti kapitulantom; kapitulanti in izdajalci / že po naravi je slabič in kapitulant ♪
- kapitulántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika ♪
- kapitulántstvo -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva ♪
- kapitulár -ja m (á) rel. član (stolnega) kapitlja ♪
- kapitulár -ja tudi kapitulárij -a m (á) zgod. predpis frankovskega kralja: kapitularji Karla Velikega ♪
- kapitulírati -am dov. in nedov. (ȋ dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / trdnjava je kapitulirala // ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / meščanska inteligenca je morala kapitulirati pred revolucijo / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam ♪
- kápniti -em dov. (á ȃ) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje; kaniti: mleko, voda kapne; brezoseb. z veje je kapnilo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kapniti kaj na rano ● pog. tu in tam mu kaj kapne (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja ♪
- káritas ž neskl. (ȃ) 1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita / ustanoviti karitas 2. knjiž., redko ljubezen do sočloveka ♪
- karitatíven -vna -o prid. (ȋ) v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene ♪
- karnalít -a m (ȋ) min. rudnina kalijev in magnezijev klorid z vodo ♪
- kasiterít -a m (ȋ) min. rudnina kositrov oksid: fluorit in kasiterit ♪
- kasnítev -tve ž (ȋ) knjiž. zamuda, zamujanje: kasnitve kooperantov / kasnitev z dobavljanjem ♪
- kasníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: vlak kasni / gledal je na uro, da ne bi kasnil zamudil / kasniti z deli zaostajati ♪
- katalítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na katalizo: katalitična funkcija encimov; imeti katalitične lastnosti ♦ teh. katalitična peč plinska peč za ogrevanje s platinskim katalizatorjem ♪
- katalítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na katalizatorje ali katalizo: katalitska reakcija / katalitski filter ♪
- kavitácija -e ž (á) teh. nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi: izkoristek vijaka zmanjšuje kavitacija; turbinske lopate so poškodovane od kavitacije ♪
1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876