Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.775-1.799)


  1.      kapitánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od kapitan: postati kapitanka 2. star. kapitanova žena: kapitanka in dacarka ♪
  2.      kapitánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapitane: kapitanova kabina / kapitanov pomočnik ♪
  3.      kapitánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kapitane: kapitanska služba / kapitanski našitki ♦ navt. kapitanski most poveljniški most ♪
  4.      kapítel  -tla m (í) star. poglavje: dvanajsti kapitel povesti / to je pa poseben kapitel ♪
  5.      kapitél  -a m (ẹ̑) um. zgornji zaključni del stebra: figuralno okrašeni kapiteli / jedro kapitela / brstni kapitel; jonski kapitel z volutami na oglih; korintski kapitel z volutami na oglih in akantovimi listi ♪
  6.      kapítelj  -tlja m (í) rel., v zvezah: (kolegiatni) kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu ♪
  7.      kapíteljski  -a -o [tǝl] prid. (í) nanašajoč se na kapitelj: kapiteljski arhiv / kapiteljska cerkev h kolegiatnemu kapitlju spadajoča cerkev ♪
  8.      kapitélka  -e ž (ẹ̑) tisk. velika črka v velikosti male: prva beseda kitice je postavljena s kapitelkami ♪
  9.      kapitulácija  -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države ♪
  10.      kapitulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kapitulacijo: kapitulacijski pogoji / kapitulacijska pogajanja ♪
  11.      kapitulánt  in kapitulànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš. kdor (rad) kapitulira: boriti se proti kapitulantom; kapitulanti in izdajalci / že po naravi je slabič in kapitulant ♪
  12.      kapitulántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kapitulante ali kapitulantstvo: med vojaki se je širilo kapitulantsko razpoloženje / kapitulantska politika ♪
  13.      kapitulántstvo  -a s (ā) slabš. lastnosti ali ravnanje kapitulantov: boj slovenskih partizanov je živo nasprotje kapitulantstva / pojav defetizma in kapitulantstva ♪
  14.      kapitulár  -ja m (á) rel. član (stolnega) kapitlja ♪
  15.      kapitulár  -ja tudi kapitulárij -a m (á) zgod. predpis frankovskega kralja: kapitularji Karla Velikega ♪
  16.      kapitulírati  -am dov. in nedov. (ȋ dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / trdnjava je kapitulirala // ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / meščanska inteligenca je morala kapitulirati pred revolucijo / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam ♪
  17.      kápniti  -em dov. (á ȃ) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje; kaniti: mleko, voda kapne; brezoseb. z veje je kapnilo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kapniti kaj na rano ● pog. tu in tam mu kaj kapne (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja ♪
  18.      káritas  ž neskl. (ȃ) 1. v krščanskem okolju dobrodelnost: karitas je v njihovi župniji zelo razvita / ustanoviti karitas 2. knjiž., redko ljubezen do sočloveka ♪
  19.      karitatíven  -vna -o prid. (ȋ) v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene ♪
  20.      karnalít  -a m (ȋ) min. rudnina kalijev in magnezijev klorid z vodo ♪
  21.      kasiterít  -a m (ȋ) min. rudnina kositrov oksid: fluorit in kasiterit ♪
  22.      kasnítev  -tve ž (ȋ) knjiž. zamuda, zamujanje: kasnitve kooperantov / kasnitev z dobavljanjem ♪
  23.      kasníti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: vlak kasni / gledal je na uro, da ne bi kasnil zamudil / kasniti z deli zaostajati ♪
  24.      katalítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na katalizo: katalitična funkcija encimov; imeti katalitične lastnosti ♦ teh. katalitična peč plinska peč za ogrevanje s platinskim katalizatorjem ♪
  25.      katalítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na katalizatorje ali katalizo: katalitska reakcija / katalitski filter ♪

   1.650 1.675 1.700 1.725 1.750 1.775 1.800 1.825 1.850 1.875  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA