Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.726-1.750)


  1.      jezuítstvo  -a s (ȋ) knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: značilnosti jezuitstva // slabš. zvijačnost, neiskrenost: očital mu je jezuitstvo ♪
  2.      jéžiti  -im tudi ježíti -ím nedov., jéži (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes ježi dlako in laja; knjiž. strah mu ježi lase / hlad mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ježiti obrvi mrščiti jéžiti se, tudi ježíti se 1. postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: dlaka se psu ježi; lasje so se mu ježili / mačka se ježi dobiva, ima naježeno dlako ∙ ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah 2. ekspr. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo: ljudje so se začeli ježiti proti temu / za vsako malenkost se ježi se jezi, prepira ♪
  3.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (ȋ-ȋ) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa ♪
  4.      junáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. delati junaška dejanja: mladi vitez je začel junačiti; šel je junačit po širnem svetu / ekspr. fantje radi junačijo z jezikom 2. redko spodbujati, hrabriti: junačil jo je, naj dokonča študije / s klici so junačili utrujeno živino 3. ekspr. veseljačiti, popivati: dobil je sina, zdaj pa junači okoli junáčiti se bahati se z junaštvom, pogumom: kaj se junačiš, prvi boš bežal / naj le pridejo, se je junačil in se tolkel po prsih ♪
  5.      júpitrovski  -a -o prid. (ȗ) tak kot pri Jupitru: jupitrovska brada / njegova jupitrovska vzvišenost ♪
  6.      júškniti  -em dov. (ú ȗ) nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil ♪
  7.      jutríti se  -ím se nedov. (ȋ í) brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali ♪
  8.      júžiti se  -im se nedov. (ú ȗ) brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo ♪
  9.      káčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. zelo jeziti, dražiti: ugovarjanje ga je kačilo ♪
  10.      kadíti  -ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; žarg., avt. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim 3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati 4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se 1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi 2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu ● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo kadèč -éča -e: kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina ♪
  11.      kaducitéta  -e ž (ẹ̑) jur. dejstvo, da zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina: nastop kaducitete ♪
  12.      kajnít  -a m (ȋ) min. rudnina kalijev klorid in magnezijev sulfat z vodo: nahajališče kajnita / posipati deteljišče s kajnitom ♪
  13.      kalamít  -a m (ȋ) pal. izumrlo, preslici podobno drevo iz karbona: fosili kalamitov ♪
  14.      kalamitéta  -e ž (ẹ̑) 1. agr. čezmerno razmnoževanje škodljivih živali, zlasti žuželk: proučevati kalamiteto 2. zastar. stiska, težava: bil je v nenehnih denarnih kalamitetah ♪
  15.      kalcít  -a m (ȋ) min. rudnina heksagonalni kalcijev karbonat: kristali kalcita ♪
  16.      kalítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti1: kalitev vode / kalitev (nočnega) miru ♪
  17.      kalítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti2: kalitev jekla ♪
  18.      kalítev 3 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti3: pomen vlage za kalitev / kalitev semen ♪
  19.      kalíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so ♪
  20.      kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
  21.      kalíti 3 -ím nedov. (ȋ í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali // knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo ♪
  22.      kamniktít  -a m (ȋ) kem. varnostno razstrelivo, katerega glavna sestavina je amonijev nitrat: uporaba kamniktita v rudnikih in kamnolomih ♪
  23.      kamnít  tudi kamenít -a -o prid. (ȋ) ki je iz kamna: kamnit most, steber; kamnita miza; strme kamnite stopnice; pren., ekspr. kamnito srce // ki ima veliko kamenja: voz je zdrsel po kamnitem pobočju; svet je zelo kamnit kamníto tudi kameníto prisl.: kamnito trda pest ♪
  24.      kamníten  tudi kameníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz kamna: kamniten most; kamnitna klop, miza; kamnitne stopnice / kamniten svet kamnit ♪
  25.      kamníti  -ím in kameníti -ím nedov. (ȋ í) ekspr. povzročati negibnost, togost: strah je kamnil ljudi / bolečina mu kamni srce ♪

   1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA