Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (1.675-1.699)


  1.      izzvitorépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko z zvijačo priti do česa: stvar si je izsilil in izzvitorepil ♪
  2.      izžaríti  -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn (ȋ í) 1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo 2. redko razžariti: izžariti iglo nad plamenom ♪
  3.      izžít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. izčrpan, oslabel, zlasti zaradi nerednega, razuzdanega življenja: izžit človek; bila je že nekoliko izžita, nič več mlada; izžit od veseljačenja / njen obraz je bil starikav in izžit ♪
  4.      izžítost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost izžitega: izžitost obraza ♪
  5.      izžlébiti  -im tudi izžlebíti -ím dov., izžlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) narediti žleb, žlebove: izžlebiti cev, površino predmeta izžlébljen -a -o tudi izžlebljèn -êna -o: izžlebljena cev, deska, stena; izžlebljeno rezilo ♦ arhit. izžlebljeni steber ♪
  6.      jáčiti  -im nedov. (ā ȃ) knjiž., redko utrjevati, krepiti, večati: jačiti mišice / sloga jih jači; jačiti obrambno moč; burja se jači ♪
  7.      jáditi  -im nedov. (ā ȃ) zastar. jeziti, srditi: njihova malomarnost ga je jadila / vojska ni pravična, se je jadil ♪
  8.      jafetítski  -a -o prid. (ȋ) lingv., po Marru nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije: jafetitski jeziki / jafetitska teorija teorija, po kateri so vsi jeziki nastali iz štirih enozložnih glasovnih skupin ♪
  9.      jágmiti se  -im se nedov. (ā ȃ) nar. belokranjsko potegovati se, puliti se (za kaj): jagmita se za pogačo, za žogo ♪
  10.      jagnjetíti  -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: ovce, ki so jagnjetile, so posebej hranili ♪
  11.      jágnjiti  -im nedov. in dov. (ā ȃ) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo ♪
  12.      jaháriti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. jezdariti: skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi ♪
  13.      jalovíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati koga jalovega, neplodnega: jaloviti samice; pren., ekspr. taka miselnost jalovi umetnikovo ustvarjalno moč ♪
  14.      jamáriti  -im nedov. (á ȃ) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti ♪
  15.      jámčiti  -im dov. in nedov. (ā ȃ) 1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto 2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli 3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini ♪
  16.      járčiti  -im nedov. (á ȃ) povzročati brejost: oven jarči járčiti se nar. spolno se združevati, pariti se: ptice se jarčijo ♪
  17.      jarítev  -tve ž (ȋ) agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaritev pšenice ♪
  18.      járiti  -im nedov. (ā ȃ) knjiž. jeziti, dražiti, razburjati: zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval ♪
  19.      járiti  -im tudi jaríti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) povzročati brejost: kozel jari járiti se, tudi jaríti se nar. spolno se združevati, pariti se: vrabci se jarijo ♪
  20.      jaríti 1 -ím nedov. (ȋ í) knjiž. peniti, vrtinčiti: veter jari gladino; v kanalih se jari naglo odtekajoča snežnica ♪
  21.      jaríti 2 -ím nedov. (ȋ í) agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jariti pšenico ♪
  22.      jármiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. dajati jarem na vrat: jarmiti vole ♪
  23.      jarovíti  -ím nedov. (ȋ í) agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaroviti ozimno žito ♪
  24.      jáskniti  -em dov. (á ȃ) redko javkniti, javskniti: sunil ga je, da je kar jasknil; pren. vrata so jasknila v tečajih ∙ nar. gori, je jasknil zakričal, zavpil ♪
  25.      jasníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, da je kaj brez oblakov: veter jasni nebo; nebo se jasni; brezoseb. jasni se, lep dan bo // knjiž., redko delati kaj bolj svetlo: češnja je jasnila temino borovcev 2. knjiž. delati kaj veselo, vedro: otroci mu jasnijo življenje / obraz se mu je ob njegovem pripovedovanju začel jasniti 3. knjiž. pojasnjevati, osvetljevati, razkrivati: vse opisuje bolj skopo in le bežno jasni ta leta; jasniti resničnost in vse bolj pronicati vanjo jasníti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja, začenjati razumevati: začelo se mu je jasniti, da stvar ni popolnoma v redu; otroku se v tej starosti že jasni, kaj sme in česa ne sme; brezoseb. počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti 2. postajati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se jasni; v diskusijah se pojmi jasnijo / razmere se jasnijo / knjiž. ornamenti stenske slikarije se jasnijo ● v glavi se mu je začelo jasniti prihajal je k zavesti, razsodnosti ♪

   1.550 1.575 1.600 1.625 1.650 1.675 1.700 1.725 1.750 1.775  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA