Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (16.100-16.124)



  1.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
  2.      kanalizíranje  -a s () glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska
  3.      kanalizírati  -am dov. in nedov. () 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
  4.      kanálnik  -a m () elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov
  5.      kanapé  -ja m (ẹ̑) fotelju podoben oblazinjen sedež za več oseb: leči, sesti, zlekniti se na kanape; salon s fotelji in kanapejem ◊ gastr. zelo majhna rezina opečenega obloženega kruha
  6.      kanárec  -rca m () redko kanarček: gojiti kanarce
  7.      kancelaríja  -e ž () star. dvorna pisarna: priti v kancelarijo
  8.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte
  9.      kancóna  -e ž (ọ̑) v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon ◊ lit. romanska lirska pesem v kiticah; muz. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja
  10.      kanconiêr  -a tudi -ja m () lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere
  11.      kandeláber  -bra m (á) 1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber // pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber 2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber
  12.      kandidát  -a m () 1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo, naslov: prijavilo se je več kandidatov; kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel // kdor izpolnjuje pogoje za kaj, navadno za službo, naslov: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpiadi / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolelšah. mojstrski kandidat 2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit; oceniti kandidata / izpitni kandidat
  13.      kandidáten  -tna -o prid. () navadno v zvezi kandidatna lista imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije: objaviti kandidatno listo
  14.      kandidátinja  -e ž () kandidatka: dati prednost kandidatinji s prakso / izpitna kandidatinja
  15.      kandidátka  -e ž () ženska oblika od kandidat: izbirati med več kandidatkami; kandidatka za službo / olimpijska kandidatka / izpitna kandidatka
  16.      kandidatúra  -e ž () prizadevanje, potegovanje za izvolitev, službo, naslov: vsi so podprli, sprejeli njegovo kandidaturo; javno nasprotovanje kandidaturi / med kandidaturo je imel več zborovanj med kandidiranjem // kar je potrebno za tako prizadevanje: predložiti kandidaturo / nazadnje je umaknil svojo kandidaturo / ponuditi komu kandidaturo
  17.      kánec  -nca m (ā) 1. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, navadno tekočine: dodala je kanec olja / v njegovih žilah je kanec ciganske krvi / niti kanca pijače nimamo prav nič / odšel je brez kanca upanja / v prislovni rabi priti za kanec prepozno 2. nar. zahodno kaplja: na plašču so se poznali dežni kanci
  18.      kanelírati  -am nedov. in dov. () arhit. delati kanelure, izžlebljati: kanelirati steber kanelíran -a -o: kaneliran pilaster
  19.      kanelúra  in kanelíra -e ž (; ) nav. mn., arhit. podolžni žleb, navadno na antičnem stebru: poškodovane kanelure / narediti kanelure na steni
  20.      kánglica  -e ž () manjšalnica od kangla: malico si je nosil v kanglici; priti po vodo s kanglico
  21.      kanibalízem  -zma m () 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah
  22.      kánon  -a m () 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon 2. muz. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon ◊ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa
  23.      kanónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake
  24.      kanonikát  -a m () naslov in službeno mesto kanonika: dobiti, potegovati se za kanonikat ♦ rel. beneficij, dodeljen kanoniku
  25.      kanonizácija  -e ž (á) 1. rel. razglasitev za svetnika: svečana kanonizacija; predlog za kanonizacijo 2. knjiž. uzakonitev, kodifikacija: kanonizacija moralnih norm / kanonizacija umetnostne smeri

   15.975 16.000 16.025 16.050 16.075 16.100 16.125 16.150 16.175 16.200  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA